Letošnja trgatev je tudi v Sloveniji minila v znamenju nove realnosti podnebnih sprememb. Zaradi dolgotrajnih sušnih obdobij in visokih temperatur je bila trgatev tako kot drugod po Evropi rekordno zgodnja. Pridelek je količinsko manjši, a kljub vsemu kakovosten, pravijo. Namakanje postaja tudi za vinogradnike nuja.
»Za letošnjo trgatev smo pričakovali, da bo dramatična. Bolj kot razlike v količini padavin po posameznih krajih so bile usodne visoke temperature ali, bolje, vročinski šoki. Trgatev smo prilagajali razmeram. Če smo nekdaj začenjali trgati sredi septembra, smo letošnjo trgatev začeli 8. avgusta,« je povedal Silvan Peršolja, direktor zadružne Kleti Brda.
Ob normalnih letinah so v kleti prevzeli več kot sedem milijonov kilogramov grozdja, letošnje količine predstavljajo dve tretjini tega, natančneje 4,8 milijona kilogramov. Tretjinski izpad pridelka v kleti bo udarec tudi za vinogradnike. Zaradi visokih temperatur in sušenja grozdja so vinogradi oživeli takoj, ko se je zdanilo, temu ustrezno zgodaj dopoldne so začeli prevzem grozdja v kleti. »Smo klet, ki proda več kot polovico pridelanega vina v tujini, kjer pa kupcev ne zanimajo naše težave s trgatvijo in vremenom,« je realen glavni enolog Darinko Ribolica. Kakovost sicer manjšega pridelka je, kot pravi, zelo dobra. In še, da je dobra tretjina vinogradov z ustreznejšo obdelavo lažje prenesla sušo.
»Za letošnjo trgatev smo pričakovali, da bo dramatična. Bolj kot razlike v količini padavin po posameznih krajih so bile usodne visoke temperature ali, bolje, vročinski šoki.«
Podnebne spremembe in posledice, ki jih občutijo tudi v vinogradništvu, silijo v drugačen pristop k obdelavi zemlje (dovolj globoko rigolanje), ustreznejši negi vinogradov (da je grozdje zasenčeno) in prestavljanju trgatve v poletni čas, pa tudi k namakanju. Da se tudi v Brdih da namakati, je zgled čez mejo, priznava Peršolja.
Grozdne jagode so se v nekaj dneh avgusta dobesedno posušile. FOTO: Marjeta M. Šoštarič
Vino prodajajo v 28 držav
Kot največji slovenski izvoznik vina – prodajajo ga v 28 držav, daleč največ v ZDA – se prilagajajo tudi spreminjajočim se razmeram na trgu. Za najboljšo promocijo kleti in njenih vin poskrbijo kar distributerji, ki jih vsako leto povabijo v Brda v času trgatve. Priložnost neposrednega stika z izvorom vina, stiki z enologi in vinogradniškimi družinami ter izkušnja ročne trgatve v vinogradu se je potrdila za uspešno marketinško orodje, ugotavljajo. Iz ZDA, kamor prodajajo svoja vina v 40 zveznih držav, so v dveh desetletjih pripeljali na trgatev in celovitejše spoznavanje Slovenije s ponudbo vrhunskih vin in hrane že več kot 400 distributerjev. »To so naši ambasadorji. Pred desetletji v ZDA niso poznali naših vin, zdaj vedo tudi, kje je Slovenija, ne le po Dončičevi zaslugi,« pravi Andrej Valentinčič, vodja marketinga v Kleti Brda, kjer so izvozno strategijo začeli pred tremi desetletji.
Ob presežkih vina na svetovnem trgu in spreminjanju trenda porabe ter ne nazadnje dejstvu, da se veliki ameriški distributerji umikajo iz vinskega posla zaradi premajhnih dobičkov, se jim zdi smiselno krepiti vezi s tistimi, ki jim pomagajo odpirati vrata pri prodaji na zahtevnem trgu in še posebno v prestižnih restavracijah.
