Namesto 50 tisočakov le ime v odjavni špici

VIPAVA, PIRAN – Dobrota je sirota, pravi stari slovenski rek, ki se je ob snemanju italijanskega filma Angelski obraz (Faccia d’angelo) na slovenskih tleh pred tremi leti izkazal za precej resničnega. Kako bi lahko drugače razumeli jezo in obup nekdanjih statistov in drugih sodelujočih, ki so v zameno za obljubljeni honorar več ur svojega prostega časa namenili za snemanje filma, nato pa so na koncu ostali praznih rok. Še danes se spominjajo, kako so ulice Vipave s tamkajšnjimi gostilnami vred postale prave filmske kulise in kako so se za 30 ali 40 evrov obljubljenega honorarja na dan prelevili v prave igralce in prvič v življenju izkusili filmsko igro.

Ob vsem je bilo treba poskrbeti tudi za pijačo in jedačo, za kar je skrbela Lenče Ilieva, ki je, kot je povedala, v 54 snemalnih dneh v Sloveniji na dan pripravila po sto obrokov. »Na začetku ni bilo težav. Ko sem izdala prvi račun, je bil plačan. Plačan je bil tudi drugi račun,« razlaga Lenče Ilieva in dodaja, da se je začelo zapletati po nakazilu 1500 evrov za tretji račun, ko ji je producent filma Vladimir Krstevski dejal, da mu Italijani ne plačujejo več. »Še vedno so hodili okoli nas in prosili, da še naprej kuhamo, in mi smo vse, kar so želeli, tudi naredili. Kadar koli sem jih poklicala, so mi pojasnili, da morajo še druge stvari plačati in da bomo že uredili. Verjeli smo vse do zadnjega dneva z upanjem, da bo res vse plačano. Snemanje smo končali, oni so se vsem zahvalili za sodelovanje in 15. maja 2012 naj bi bilo vse plačano,« razlaga sogovornica in dodaja, da se to ni zgodilo. Spomni se, da je iz svojega žepa večkrat založila denar, da je lahko korektno opravila svoje delo. Krstevski, ki je bil v tistem času direktor podjetja Filmska produkcija svet filma, filmska produkcija in distribucija, d. o. o., je tako, kot še trdi Ilieva, njej dolžan nekaj več kot 47.000 evrov. »Na koncu filma piše Catering Tetka. Očitno je to moje plačilo,« razočarana nad državo, ki dopušča takšna izigravanja, in Krstevskim, zaključi sogovornica.

Namesto 70 evrov tožba za 5000 evrov

Podobno je bilo, sicer ob precej manjšem znesku (od 70 do nekaj sto evrov), opeharjenih tudi okoli 200 statistov, ki so sodelovali pri snemanju filma v Vipavi. Vsaj tako trdi Marko Groznik, ki je k temu tudi sam pritegnil okoli 30 prijateljev. Snemanja so se seveda zelo veselili in so tudi v njem aktivno sodelovali. »Tukaj so bili upokojenci. Če greš za 30 evrov na dan snemat, si rečeš, bom ta čas izkoristil za to in še zanimivo bo. Kakšen človek moraš biti, da jih opehariš,« se sprašuje Groznik. Sprva je slišal govorice, da izplačila honorarjev ni bilo, ker Italijani podjetju, ki ga je vodil Krstevski, naj ne bi plačali dogovorjenega zneska 1,3 milijona evrov. »Bližala se je premiera filma in sem rekel, da naj glede na to, da slovenski statisti niso bili plačani, zahtevamo, da se lahko ta izvrši šele, ko bodo dobili denar. Dobili smo novinarja iz Il Piccola, ki je prišel naslednji dan do nas,« pravi in dodaja, da so hoteli izvedeti, zakaj Italijani niso plačali dogovorjenega zneska.

Ko so to slišali italijanski partnerji, ki so sodelovali pri snemanju, so takoj, kot se je izrazil Groznik, zagnali vik in krik in čez nekaj dni je bil v istem časopisu objavljen tudi članek, v katerem tudi Krstevski pravi, da je od Italijanov denar prejel. V članku, ki je bil v Il Piccolu objavljen 22. marca 2012, je med drugim povedal, da so 80 odstotkov dolga slovenskim članom ekipe že pokrili, preostali del denarja pa bodo še nakazali. Po njegovem mnenju je bilo v tem primeru podjetje Filmska produkcija svet filma žrtev poneverb, saj del ekipe med snemanjem ni izstavljal ustreznih računov. Zato so najprej želeli ugotoviti, kje se je zalomilo, in ko bo to razčiščeno, bodo nadaljevali z izplačili. »Prepričani smo, da so se med posamezniki, ki niso dobili plačila, znašli tudi poštenjaki, ki zdaj dejansko trpijo škodo,« pa je takrat še obžaloval Krstevski. Po nekaterih podatkih naj bi bilo dolga okoli pol milijona evrov. Groznik je po tem pojasnilu na svoji strani na facebooku hotel svojim prijateljem sporočiti, da niso bili pri vsem skupaj krivi Italijani. S Filmske produkcije svet filma ga je nato zaradi besed, ki jih je izrekel na račun podjetja (med drugim je omenjal tudi mafijo), doletela tožba z zahtevo plačila 5000 evrov zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena podjetja pred slovensko in mednarodno javnostjo.

Podjetje preimenovano in v stečaju

Tako Groznik kot Lenče Ilieva in drugi upniki ne verjamejo več, da bodo še kdaj dobili denar, in želijo navezati stik tako s Krstevskim kot ustanoviteljico podjetja Majo Mučevo. A jim to do danes ni uspelo. Od postopkov na sodišču si niti ne obetajo veliko, saj je podjetje Filmska produkcija svet filma, ki se je, kot je razvidno iz podatkov na Ajpesu, junija lani preimenovalo v podjetje Umetnost gibanja, v stečaju. Prepričani so, da se to ni zgodilo po naključju. Izpis iz poslovnega registra iz marca 2012 kaže, da je bila Maja Mučeva takrat glavna družbenica Filmske produkcije svet filma. Umetnost gibanja je sicer za sabo pustilo kar nekaj dolgov, med drugim so ostali dolžni tudi Pošti Slovenije, ki je omogočila najem svojih poslovalnic v Portorožu in v Vipavi za snemanje filma.

Krstevski zanika očitke

Prek odvetnika Zorana Korenčana je celotno zadevo komentiral tudi Vladimir Krstevski. Povedal je, da se je snemanje filma v Sloveniji odvijalo znotraj družbe Filmska produkcija svet filma, in kolikor mu je znano, vipavski statisti niso imeli sklenjenih pogodb z navedeno družbo. Pravi še, da je brez navedb o konkretnih osebah na splošno težko odgovarjati na pavšalne navedbe. Kot še navaja, nikoli ni bil ustanovitelj omenjene družbe in je direktorsko funkcijo v njej opravljal do 7. februarja 2012. »Podatki o poslih, ki jih je ta družba sklepala, niso javni in jih ni Vladimir Krstevski, kot bivši direktor družbe (do 7. 2. 2012), nikomur dolžan razkrivati,« je zapisal odvetnik Korenčan. Glede gospe Lenče Ilieve Krstevski pravi, da navedena ni bila v pogodbenem odnosu z družbo Filmska produkcija svet filma. Povedal je še, da nobene družbe ni poslal v stečaj, »saj nikoli ni nastopal v vlogi poslovodje ali lastnika družbe, ko bi ta šla v stečaj«. Glede očitkov, da se skriva v tujini, pa je odgovoril, da ti ne držijo, saj tam opravlja svoje službene obveznosti. Krstevski nam na vprašanje, koliko denarja so dobili od italijanskih partnerjev, ni odgovoril.