
Galerija

Po zadnjih odmevnih incidentih v Kočevju in Beli krajini je minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz na tiskovni konferenci napovedal ostrejše zakonske spremembe. Zaradi vse bolj brutalnih napadov na policiste ministrstvo pripravlja predlog spremembe zakona o kazenskem postopku, s katerim bi tovrstne primere uvrstili med prednostne zadeve, podobno kot to že velja za priporne primere ali primere družinskega nasilja.
Minister Matoz je opozoril, da statistika napadov na policiste v zadnjem desetletju sicer ostaja na podobni ravni, se pa opazno stopnjuje njihovo nasilje. Kot skrb vzbujajoč primer je izpostavil nedavni dogodek v Kočevju, ko je storilec povratnik namerno povozil policista in ga vozil na pokrovu motorja. Da bi prekinili ta trend in pospešili delo pravosodja, minister predlaga, da se kazniva dejanja, kot so preprečitev uradnega dejanja, napad na uradno osebo in sodelovanje v skupini, ki to preprečuje, obravnavajo prednostno. Po njegovem predlogu bi tožilstvo dobilo jasne zakonske roke za odločitev o ovadbi, sodišča pa bi morala glavno obravnavo razpisati hitreje: »Sam imam v glavi rok, ki ne sme biti daljši od 6 do 8 mesecev, da pride do obravnave,« je dejal.
Da je pravosodni sistem pri sankcioniranju tovrstnih dejanj prepočasen in s tem neustrezen, se strinja tudi strokovnjak za varnostna vprašanja Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede. V oddaji 24UR ZVEČER je opozoril, da storilci zaradi počasnih mlinov pravosodja nimajo več strahu pred napadi na uradne osebe. Kot primer je navedel prav kočevskega napadalca, ki je bil že v preteklosti obsojen na dolgo zaporno kazen, a je še vedno nemoteno deloval na prostosti.

Žaberl je poudaril: »Če pogledamo storilca, ki je bil že v preteklosti obsojen na dolgoletno zaporno kazen, ki še ni bila izvršljiva, za neka druga kazniva dejanja, pa še vedno počenja huda kazniva dejanja, potem lahko ugotovimo, da ta pravosodni sistem ni toliko učinkovit, da bi tako nevarnega človeka spravil za zapahe.« Ker napad na policista pomeni napad na samega predstavnika države, bi morala ta po njegovem mnenju namesto delnih popravkov raje izvesti celovito prenovo kazenskega postopka, ki bi postal enostavnejši in hitrejši.
Glede drugega odmevnega incidenta v Beli krajini, kjer je ugrabitelj začasno razorožil dva policista, pa je Žaberl stopil policistom v bran. Poudaril je, da en sam osamljen primer ne more biti merilo za usposobljenost celotne policije. Če sta bila policista ujeta nepripravljena z naperjenim orožjem, je bilo njuno ravnanje razumno, saj država od svojih uslužbencev ne more zahtevati nepotrebnega izpostavljanja življenjski nevarnosti.
»Če je res, da sta bila policista presenečena, ker je napadalec skočil prednju z naperjenim orožjem, potem ni nobenega tehtnega pričakovanja, da bi morala policista izigravati heroje in se zoperstaviti napadalcu,« je zaključil strokovnjak ter dodal, da bo natančne okoliščine dogodka pokazala posebna policijska preiskava.