
Galerija

V studiu RTV Slovenija je potekalo šesto tematsko soočenje pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 22. marca. Predstavniki devetih strank so razpravljali predvsem o gospodarstvu, rasti cen energentov, davkih in morebitni recesiji. Soočenje sta vodila Tanja Starič in Marko Milenković.
Razpravo je odprla tema energetske draginje in vojne na Bližnjem vzhodu, ki vpliva na cene nafte. Finančni minister Klemen Boštjančič (Svoboda) je poudaril, da vlada razmere spremlja iz dneva v dan in prilagaja ukrepe. Po njegovih besedah se je regulacija cen goriv izkazala kot učinkovita.
Polona Rifelj (SDS) je opozorila, da mora Slovenija v takšnih razmerah najprej skrbeti za lastne interese, hkrati pa sodelovati z Evropsko unijo. Matevž Frangež (SD) pa je poudaril, da ima Evropa resen strateški problem energetske odvisnosti. »Evropa uvaža 96 odstotkov svojih energetskih potreb,« je opozoril in dodal, da je zato nujen zeleni prehod.
Ostrejši ton je ubrala Levica. Igor Feketija je opozoril, da države v krizah potrebujejo močno javno blagajno. Kritičen je bil do idej o zniževanju davkov: tisti, ki danes govorijo o rezanju državnih prihodkov, bodo po njegovih besedah v času krize prvi potrkali na vrata države po pomoč.
Ekonomist Igor Masten (Demokrati) je opozoril na možne posledice širšega konflikta. Če bi se razmere zaostrile in bi bila ogrožena dobava nafte skozi Hormuško ožino, bi se lahko cena nafte povzpela nad 150 evrov za sod. Po njegovem mnenju bi morale države zato razbremeniti gospodarstvo in skrbeti za zdrave javne finance.
Miha Kordiš (Mi, Socialisti!) je krivdo za energetske težave pripisal sankcijam proti Rusiji in pozval k njihovi odpravi. Karl Erjavec (Zaupanje) pa je prav tako poudaril potrebo po dialogu z Rusijo in dejal, da brez tega energetske krize ne bo mogoče rešiti.
V hitrem krogu so se sogovorniki dotaknili tudi vprašanja nacionalnega letalskega prevoznika. Večina je menila, da Slovenija potrebuje lastnega prevoznika, vendar z jasnim poslovnim modelom. Boštjančič je bil bolj zadržan in opozoril, da so razmere danes povsem drugačne kot ob propadu Adrie. »Zelo majhno možnost dajemo temu, da bi imeli nacionalnega letalskega prevoznika,« je dejal in dodal, da bi to lahko hitro postala »vreča brez dna«.
Soočenje se je nato preselilo k davčni politiki. Vladimir Prebilič (Prerod) je poudaril, da je razbremenitev plač nujna, saj srednji sloj v Sloveniji izginja. »To so ljudje, ki poganjajo gospodarstvo,« je dejal.
Marko Lotrič (NSi, SLS, Fokus) je opozoril na visoke stroške absentizma, birokracije in korupcije ter dodal, da je treba denar najprej ustvariti, šele nato ga porabljati. Boštjančič pa je opozoril na predvolilni populizem. »Zelo enostavno je pred volitvami opletati z zniževanjem davkov in hkrati obljubljati stvari, ki nimajo zveze z realnostjo,« je dejal.
Polona Rifelj (SDS) je napovedala nižjo obdavčitev dela in podjetij. Po njenem mnenju mora država podjetjem omogočiti več investicij in s tem večjo dodano vrednost.
Na koncu so politiki odgovarjali še na vprašanje o drugem bloku jedrske elektrarne Krško. Večina sogovornikov projekt podpira, a ob pogoju transparentnosti in finančne odgovornosti. Kordiš je projekt ostro zavrnil in ga označil za »največje plenjenje naših virov«.