Napetosti okoli Cipra: napadi, zaprt zračni prostor in vojaške ladje, a zakaj Slovenija še vedno opozarja le z rumeno stopnjo tveganja?

Ciper je v zadnjih tednih v središču varnostne napetosti v vzhodnem Sredozemlju. Po napadu z droni na britansko vojaško oporišče, lažnem preplahu o izstrelku iz Libanona in začasnem zaprtju zračnega prostora je na otok priplula še italijanska fregata Federico Martinengo, ki bo sodelovala pri zaščiti te članice Evropske unije. Kljub incidentom slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) Ciper še vedno označuje z rumeno stopnjo – povišana previdnost. Zakaj ne višje?

Na slovenskem ministrstvu pojasnjujejo, da rumena stopnja pomeni povišana tveganja, vendar še ne takšnih, ki bi zahtevala višjo stopnjo opozorila. »Povišana stopnja (rumena) pomeni, da so tveganja v državi ali pa posameznih delih države povišana in je zato potrebna dodatna previdnost in pozornost zaradi možnosti nadaljnjega poslabšanja razmer,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Potnikom zato svetujejo, naj pred potovanjem preverijo varnostne razmere, spremljajo uradne informacije in se na destinaciji izogibajo morebitnim tveganim območjem ter upoštevajo navodila lokalnih oblasti.

Po pojasnilih ministrstva bi se stopnja lahko zvišala, »če bi prišlo do konkretnih varnostnih incidentov, ki bi neposredno ogrožali potnike ali tiste, ki se v državo šele odpravljajo.« Hkrati  pa pri odločanju ali pri dvigu stopnje iz rumene na oranžno ali rdečo igra pomembno vlogo tudi vprašanje, »ali bi država še lahko učinkovito nudila konzularno pomoč svojim državljanom, ki je v primeru tretje in višjih stopenj lahko znatno okrnjena.«

Po zadnjih javnih opozorilih Ciper za turiste tako ostaja razmeroma stabilna destinacija, vendar s povečano previdnostjo zaradi napetosti v regiji. Slovensko zunanje ministrstvo še vedno vodi državo v rumeni kategoriji, povišana previdnost, pri čemer opozarja predvsem na možnost odpovedi letov in varnostnih incidentov v širši regiji.

Po poročanju tujih medijev turizem na Cipru kljub napetostim v regiji za zdaj poteka brez večjih motenj. Turistična središča na otoku ostajajo odprta, hoteli, plaže in letovišča delujejo normalno, oblasti pa poudarjajo, da incidenti v zadnjih tednih niso bili usmerjeni proti turističnim območjem. Varnostne službe so sicer po napadu z dronom na britansko oporišče Akrotiri okrepile pripravljenost, vendar življenje v turističnih krajih večinoma poteka kot običajno.

V turističnih krajih, kot je Ayia Napa, je vsakdanje življenje mirno, vendar so nekateri turisti začeli odpovedovati počitnice zaradi bližine konflikta. Turistični delavci opažajo nekaj odpovedi rezervacij, predvsem za pomlad, ker se ljudje bojijo, da bi se napetosti lahko razširile tudi na otok.

Letalski promet na otok prav tako ni ustavljen. Čeprav so oblasti ob lažnem alarmu o izstrelku iz Libanona za kratek čas preventivno zaprle zračni prostor, ta ni trajno zaprt in letališči v Larnaki ter Pafosu delujeta naprej. Tuje letalske družbe sicer opozarjajo na možnost posameznih zamud ali odpovedi letov zaradi napetih razmer v širši regiji, zato potnikom priporočajo, naj pred potovanjem preverijo informacije pri letalskih prevoznikih in spremljajo uradna varnostna obvestila.

Kako so označene druge države v regiji?

Barvna lestvica opozoril pokaže tudi širšo sliko razmer na Bližnjem vzhodu. Države, iz katerih so v zadnjem času evakuirali slovenske državljane, Oman, Savdska Arabija in Jordanija, so označene z oranžno stopnjo, ki pomeni veliko stopnjo tveganja.

Egipt je označen z rumeno stopnjo, kar pomeni povišano previdnost, podobno kot Ciper.

Za Izrael velja rdeča stopnja, najvišja stopnja previdnosti, pri kateri zaradi varnostnih razmer odsvetujejo vsa potovanja. Za Iran pa velja najstrožje opozorilo – črna stopnja, pri kateri ministrstvo državljanom svetuje, naj državo zaradi resnih in nenadzorovanih varnostnih razmer zapustijo.

Rumena stopnja tako pomeni predvsem preventivno opozorilo in poziv k večji previdnosti, ne pa prepovedi potovanja. Razlaga barvne lestvice varnostnih priporočil je objavljena na strani vlade, pregled priporočil za posamezne države pa je dostopen tukaj.