Napoved šolske reforme sprožila ogorčenje: »Spremembe lahko celo v nasprotju z ustavo«

Objava najnovejših rezultatov mednarodne raziskave PISA 2025, ki so pokazali nadaljnje nazadovanje znanja in pismenosti slovenskih 15-letnikov, je sprožila pretres v slovenskem šolskem prostoru. Napoved šolskega ministra Boruta Rončevića, da bo država na neugodne podatke odgovorila s korenito reformo in odpravo devetletke ter vrnitvijo k osemletni osnovni šoli, je namesto odobravanja naletela na oster odpor stroke, ravnateljev in sindikatov.

Minister Rončević napovedal: »Odpravili bomo devetletko in pripravili prehod na sodobno osemletno OŠ«

Prehitre odločitve in nevarnost populizma

Glavni tajnik sindikata Sviz Branimir Štrukelj je ministrov odziv označil za impulziven in populističen, poroča RTV. Po njegovem mnenju pri kompleksnih sistemih, kot je izobraževanje, preproste rešitve ne delujejo. »Populističen govor in preproste poenostavljene rešitve pri izobraževanju žal ne delujejo, razumem pa, da so lahko za javnost zelo všečne,« je opozoril Štrukelj. Posebej kritičen je bil do napovedanih alternativnih poti v učiteljski poklic s pomočjo mikro dokazil, saj meni, da bo to znižalo kakovost poučevanja: »Če bo lahko učil vsak, ki ima pet minut časa, najbrž višje stopnje bralne pismenosti v Sloveniji prihodnje leto ne pričakujemo.«

Ogorčenje nad predlaganimi ukrepi je izrazil tudi nekdanji minister za vzgojo in izobraževanje ter sedanji poslanec Vinko Logaj, ki opozarja, da se sistemske rešitve ne sprejemajo čez noč: »Sistem vzgoje in izobraževanja ni tako preprost, da se lahko kar od danes do jutri nekdo spomni, pa javno zbega ljudi, kaj vse bo spremenil. To se mi zdi neresno in neodgovorno.«

Je Rončevičev odziv za impulziven in populističen? FOTO: Jože Suhadolnik

Brez razprave in analize, strokovnjakinja: »Take napovedi zvenijo kot grožnja ...«

Pedagoška stroka poudarja, da je minister z napovedjo posegel v izobraževalni sistem brez predhodne strokovne razprave in temeljite analize razlogov za slabše dosežke učenk in učencev. Predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije Danijela Makovec Radovan je dejala, da napovedi zvenijo celo neprijazno do zaposlenih v šolstvu: »Take napovedi zvenijo kot grožnja in tudi kot napad na stroko v najširšem mogočem pomenu.«

Janez Vogrinc z ljubljanske pedagoške fakultete pa je opozoril, da je predlog spremembe strukture osnovne šole lahko celo v nasprotju z ustavo, saj ta določa obvezno osnovnošolsko izobraževanje, kar pa vrtci niso. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno najprej podpreti izvajanje nedavno zaključene kurikularne prenove, pri kateri je sodelovalo kar 900 strokovnjakov, in šele nato ocenjevati potrebo po nadaljnjih ukrepih.

Pravi razlogi: bralna pismenost in inflacija ocen

Strokovnjaki in ravnatelji poudarjajo, da bistvo težav ne tiči v sami dolžini osnovnošolskega izobraževanja, temveč v padcu bralne pismenosti in pritiskih na ocenjevanje. Predsednik Združenja ravnateljev Sašo Božič ter Janez Vogrinc sta izpostavila, da je bralna pismenost temelj učenja na vseh področjih, pri čemer knjige vse težje tekmujejo z elektronskimi zasloni.

Poleg tega so se sogovorniki strinjali z ugotovitvijo, da je v slovenskih šolah prisotna nerealna inflacija odličnih ocen, ki jo spodbujajo pritiski staršev. Kljub temu pa ravnatelji opozarjajo, da reformnih sprememb ne gre sprejemati na hitro. Mojca Mihelič iz Združenja ravnateljev je opozorilo stroke strnila v jasen poziv: »Nas je zelo zaskrbelo predvsem z vidika, da sprememb v šoli pač ne gre delati ad hoc.«