
Galerija

Skupina Petrol je v polletju zabeležila za 24 odstotkov nižji čisti dobiček, ki je znašal na 57,3 milijona evrov, kljub temu, da je Petrol v polletju prihodke povečal za 12 odstotkov na 3,3 milijarde evrov. Nižji dobiček v družbi pripisujejo neustreznemu regulatornemu okviru in vlado vnovič pozivajo k deregulaciji cen goriva.
Dodajajo, da so samo marca zaradi regulacije cen in razmer na trgu pri prodaji goriva ustvarili 27, 5 milijona evrov izgube, zaradi česar so proti državi vložili tudi dve odškodninski tožbi. Ob »nevzdržnem poslovanju« ne izključujejo niti možnosti omejitve točenja goriva ali zapiranja manjših bencinskih črpalk.
A za zdaj naj bi šlo predvsem za pritisk na državo, v Petrolu namreč po poročanju POP TV trdijo, da je regulacija cen zanje nevzdržna, zahtevajo liberalizacijo cen, če sprememb ne bo, pa so pripravljeni tudi na omejitve pri točenju goriva ali pa celo na zapiranje nerentabilnih prodajnih mest.
Popolnemu kaosu na bencinskih servisih smo letos sicer že bili priča, in sicer spomladi, ko je marsikje po državi zmanjkalo goriva, v strahu, da bi njihovi rezervoarji ostali prazni in tako ne bi mogli niti v službo, pa so državljani tudi več ur stali v kolonah. Težave so bile takrat v glavnem na bencinskih servisih Petrola, a so v družbi zagotavljali, da si prizadevajo za zanesljivo in enakomerno oskrbo bencinskih servisov z naftnimi derivati, težave na posameznih prodajnih mestih pa da so izključno posledica izrazito povečanega in sunkovitega povpraševanja v preteklih dneh.
Takratna vlada Roberta Goloba je krivdo za pomanjkanje goriva takrat valila prav na Petrol, kjer pa so namige o nepravilnostih ali odgovornosti za trenutne razmere odločno zavrnili. »V družbi deluje krizna koordinacijska skupina, ki neprekinjeno spremlja razmere in sproti prilagaja ukrepe za stabilizacijo oskrbe. Pri tem so naši kupci na prvem mestu, zato vse aktivnosti usmerjamo v zagotavljanje čim bolj zanesljive in enakomerne oskrbe,« so takrat dejali.