Naš čakajo velike spremembe? To za leto 2023 predlagajo poslanci

Potem ko se je državni zbor seznanil s predlogom državnih proračunov za naslednje dveletno obdobje, se je podrobneje lotil predlaganih sprememb proračuna za leto 2023. V opoziciji s predstavljenim niso zadovoljni in predlagajo kar nekaj prerazporeditev, med drugim si želijo več denarja za vzdrževanje cest in gradnjo stanovanj.

Proračun za leto 2023 je državni zbor sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere popravke. Finančni minister Klemen Boštjančič je dopoldne izpostavil načrtovana sredstva za investicije in investicijske transferje, ki bodo prihodnje leto največja doslej, med prioritetami pa omenil investicije v zdravstvo, raziskave in razvoj ter krepitev konkurenčnosti gospodarstva.

Za leto 2023 je načrtovano zvišanje odhodkov za 25 odstotkov na 16,69 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo 13,38 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov več, kot je predvideno zdaj. Proračunski primanjkljaj bo s 3,3 milijarde evrov predstavljal 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda.

Kordiš: Predolgo smo se spotikali ...

»Mislim, da je ekspanzivna fiskalna politika več kot na mestu,« je dejal Miha Kordiš (Levica). Ugotovil je, da smo se predolgo »spotikali na zgrešenih in uničujočih politikah varčevanja«, ter zavrnil kritike opozicije, da je obseg načrtovanih odhodkov prevelik. Potrebna so sredstva za zdravstvo, stanovanja, domove za starejše, dolgotrajno oskrbo, boj s podnebnimi spremembami, je naštel.

Rado Gladek (SDS) je nasprotno menil, da je »proračun zelo loterijsko nastavljen«. Ob jasni informaciji, da nas čakajo težki časi, namreč v njem vidi preveč neznank. »Mislim, da bi moral biti proračun bolj primeren za trenutne čase oziroma za čase, ki nas čakajo,« je dejal.

Poslanci opozicije vložili 36 dopolnil

Zvonko Černač (SDS) bi si želel več denarja za bolj kakovostne storitve. Ali bomo pri tem silnih 16,7 milijarde evrov odhodkov dobili bolj kakovostno zdravstvo, krajše čakalne dobe, boljšo oskrbo starejših, je vprašal in si odgovoril kar sam: »Iz tega proračuna ni videti, da bomo deležni kaj boljših storitev.«

V opoziciji si za številne programe želijo več sredstev, kot je predvidela vlada. Poslanci SDS in NSi so tako k načrtovani proračunski porabi v letu 2023 vložili 36 dopolnil, s katerimi bi sredstva prerazporedili na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni. Matični odbor za finance v soboto ni podprl nobenega, prav tako nobenega ne podpira vlada.

Glasovanje je napovedano v sredo, pred tem bodo imeli na dnevnem redu še predlog proračuna za leto 2024, predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov ter predlog odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn do leta 2024.