Naš referendum odmeva tudi v tujini: »Mislil sem, da so Slovenci pametnejši«

Nedeljski referendum, na katerem smo se Slovenci odločali o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, odmeva tudi za mejami naše domovine. Da je bil predlog zavrnjen, so tako pisali mediji nekdanje skupne države Jugoslavije, pa tudi tisti z drugih koncev Evrope in celo ugledni ameriški The Washington Post. Večina se je sicer vzdržala analiz in komentarjev, navedli so večinoma zgolj dejstva, kolikšna je bila udeležba na referendumu, rezultate ter odzive obeh strani, pojasnili so tudi referendumsko vprašanje. The Washington Post je ob tem še spomnil, da zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja že velja v mnogo evropskih državah, tudi naših sosedah Avstriji in Italiji. Zakon, kot so ga predlagali v Sloveniji, bi bil podoben temu, enak velja še v Nemčiji. Po njem zdravstveno osebje posamezniku, ki ustreza strogim kriterijem za pomoč pri samousmrtitvi, zgolj »poda« potrebne substance, sama izvedba je nato v rokah posameznika. V Belgiji, Španiji, Luksemburgu in na Nizozemskem je medtem v veljavi zakon, ki dovoljuje evtanazijo, da torej posamezniku, ki ne želi več trpeti in umirati v hudih bolečinah, na drugo stran pomaga zdravnik. 

In tako kot je referendumsko vprašanje razdelilo slovensko javnost, je razdelilo tudi spletne uporabnike po svetu. »To je ena od slabosti demokracije. Tisti, ki so zdravi, glasujejo za podaljšanje agonije tistih, ki jim ni pomoči,« je denimo odločitev slovenskih volivcev komentiral državljan Srbije, njegov rojak pa je bil nad rezultatom referenduma predvsem presenečen. »Niso izglasovali zakona??? Mislil sem, da so Slovenci pametnejši,« se je na novico odzval državljan Srbije, ki se je na portal tamkajšnjega N1 prijavil zgolj kot Nenad.

Na novico o referendumu, ki jo je na družbenem omrežju objavila agencija Reuters, se je med drugim odzvala Američanka Jo Gibson, ki je zapisala: »Zanima me predvsem, zakaj je referendum padel. Sprašujem se, ali je tudi tam toliko dezinformacij in širjenja strahu glede dostojanstvene smrti kot tukaj. In kolikšen odstotek Slovencev se je odločal na podlagi vere.« »To prakso sem podpiral, saj sem verjel, da se lahko vsak sam odloči, kako si želi živeti in v popolnem svetu tudi, kako si želi umreti. Toda Kanada in Nizozemska sta me spomnili, kako odvratno lahko to vse skupaj postane. Od veteranov in brezdomcev, ki jim ponujajo samomor namesto pomoči, do duševno bolnih in mladoletnikov, ki jim ponujajo isto izbiro. To je res distopično. Poleg tega spodkopava medicinsko etiko in motivacijo za reševanje različnih človeških stanj. Zakaj bi zdravili ALS (amiotrofična lateralna skleroza, bolezen, ki povzroča degeneracijo živčnih celic v možganih in hrbtenjači, kar bolnika sčasoma povsem paralizira, op. p.), če lahko nekoga preprosto daste v smrtonosno kapsulo in prihranite denar davkoplačevalcev?« pa je svoje razmišljanje o tej težki temi s spletnimi uporabniki delil njen rojak John Morris.

Zarota farmacevtov?

Velika večina tistih, ki so se odločili pod novicami različnih svetovnih medijev pustiti svoj komentar in mnenje, si je bila sicer enotna, da ne gre za vprašanje, o katerem je primerno odločati na referendumu. Da gre za izredno osebno vprašanje, na katero vpliva mnogo različnih faktorjev, od prepričanja posameznika, seveda tudi verskega, do osebnih izkušenj, o njem pa da bi morali odločati stroka in trpeči posameznik sam. Razvijati pa so se začele tudi teorije zarote, ni jih namreč malo, ki so prepričani, da so v ozadju interesi farmacevtskih korporacij, ki v podaljševanju življenja in lajšanju bolečin na smrt bolnih in trpečih vidijo predvsem zaslužek.