Naša dežela papežu Frančišku nikakor ni bila neznana

»Za papeža Frančiška Slovenija ni bila neznanka, saj je že v sedemdesetih letih obiskal Slovenijo in družino njegovega prijatelja. Slovence je papež Frančišek začel spoznavati v Buenos Airesu, eden njegovih tesnih sodelavcev v buenosaireški nadškofiji je bil dr. Jure Rode, kardinal dr. Franc Rode pa je bil ob začetku njegovega pontifikata že uveljavljen član kardinalskega zbora v Vatikanu. Kmalu po začetku pontifikata je imenoval nadškofa v Ljubljani in Mariboru ter se pri tem zelo poglobil v nekatere težave ter škandale Cerkve v Sloveniji,« se Tomaž Kunstelj, nekdanji slovenski veleposlanik v Vatikanu, ozre na povezavo med Slovenijo in Svetim sedežem v času papeža Frančiška.

»Veleposlaniki s papežem neposredno zelo malo sodelujejo, saj je največ komunikacije z državnim tajništvom in še zlasti z njihovo tako imenovano drugo sekcijo, zunanjim ministrstvom. S papežem sva večkrat govorila ob številnih vljudnostnih srečanjih, običajno v času uradnih slovesnosti in visokih obiskov iz Slovenije. Najbolj pogosto so bila to vprašanja miru, razvojne pomoči ali nezakonitih migracij ter vseh pojavov, ki jih spremljajo. Zaradi moje prve diplomatske misije v Argentini sva se s Frančiškom brez posrednikov sporazumevala v španščini,« se Tomaž Kunstelj ozre na sodelovanje in komunikacijo s papežem.

Darilo, par Elanovih smuči, za papeža je skrbno izbral. Simbolična fotografija. FOTO: Blaž Račič

Slovenija je pričakovala

Slovenija je pričakovala, da jo papež Frančišek obišče. »Papež je prejel vabilo tako predsednika Republike Slovenije kot tudi vabilo predsednika Slovenske škofovske konference, kar je formalni predpogoj za obisk neke države. Papež Frančišek se pri izbiri obiskov ni oziral toliko na Evropo in na zahod, kot se na primer na globalne razmere, še zlasti na globalni jug. Bilo je sicer nekaj zelo lepih pobud za njegov obisk, tudi z različnih delov Slovenije, a se je pokazalo, da so bila iskrena pričakovanja mogoče nekoliko preuranjena, saj je bila papeževa prednostna želja obiskati države, kjer so potrebe po pastoralnem obisku večje,« o tem pove naš sogovornik, ki je konec junija 2019 končal službovanje v Vatikanu.

»To je bil verjetno najbolj zgoščen dan v času mojega mandata v Vatikanu, saj je bil ravno tisti dan, konec junija 2019, na obisku predsednik vlade Marjan Šarec z delegacijo. Takoj po njegovi avdienci pri papežu Frančišku, kjer sem bil prisoten kot član delegacije, sem se k papežu vrnil, tokrat na poslovilni obisk v spremstvu moje družine. Potem je sledilo še odprtje Plečnikove razstave v Vatikanskih muzejih ter sprejem ob dnevu državnosti, ki je bil obenem tudi moje slovo od vatikanskih kolegov. Za darilo sem izbral, po številnih ogledih zbirk daril, ki so jih prejeli papež Frančišek in njegovi predhodniki, poseben par smuči, ki so jih v vatikanskih barvah in z njegovim imenom izdelali v Elanu. Najprej zato, ker je smučarski šport močno prisoten v slovenski in tudi moji osebni identiteti, in drugič zato, ker so smuči iz Begunj že več kot pol stoletja sinonim za inovativnost ter slovensko industrijsko odličnost, kar je konec koncev povezano tudi z mojo inženirsko izobrazbo,« Tomaž Kunstelj o tem, kako se je poslovil od papeža.

»Zadnje srečanje je bilo kratek povzetek več kot štiriletnega dela v Vatikanu. Papež Frančišek se je v svojem pontifikatu osredotočil na skrb za človeka, zato je bilo slovo v znamenju spodbude, naj v svojem nadaljnjem diplomatskem delu gledam na dobro ljudi, Slovenija pa naj nadaljuje svoja prizadevanja pri zaščiti človekovih pravic ter pomoči najbolj potrebnim,« sklene naš sogovornik.