Gospodarska kriza, kakršne Slovenija ne pomni, ko je na pragu revščine in socialnega dna vse več Slovenk in Slovencev, nedvomno bolj, vsaj v samostojni državi, kot kadar koli doslej nagovarja k aktivnosti tudi slovenske člane Lions kluba. Poslanstvo vsakega Lions kluba na svetu je namreč, poleg ustvarjanja in krepitve sporazumevanja med ljudmi, tudi človekoljubnost, prostovoljna pomoč lokalno in širše, kjer koli se pojavi potreba po pomoči in zmožnost kluba, da pomaga soljudem v stiski.
Lions clubs International (LCI) je največja mednarodna prostovoljna humanitarna organizacija na svetu, deluje v največ državah sveta, ima več kot 1,35 milijona članov, ki so združeni v 46.000 klubih.
Leta 1990 ustanovljen Lions klub Ljubljana
Prvi v Sloveniji in takratni Jugoslaviji je bil 18. maja 1990 ustanovljen Lions klub Ljubljana. Po večmesečnih pripravah in ob botrstvu LC Klagenfurt Carinthia (Lions klub iz Celovca) ga je ustanovil Borut Miklavčič. Ta, po mnenju mnogih je bil eden od uspešnejših ministrov (za zdravstvo) v Pahorjevi vladi, je imel priložnost spoznati avstrijske lione, ko je bil med letoma 1985 in 1990 jugoslovanski generalni konzul v Celovcu.
Že istega leta sta bila ustanovljena še dva kluba, v Kopru in Murski Soboti. LK Murska Sobota je ob botrstvu LC Radkersburg prav tako iz Avstrije ustanovil Jože Magdič, LK Koper-Capodistria, kot prvi dvojezični klub, pa zdaj že pokojni slikar Apollonio Zvest.
Leta 1992 ustanovljena že prva cona
Rast lionizma se je nadaljevala, ustanovljeni so bili novi klubi, julija 1992 je bila ustanovljena že prva cona, njen predsednik je postal Janez Bohorič, zdaj 70-letni upokojenec, sicer dolgoletni gorenjski gospodarski prvokategornik na čelu Save in v nekdanji Jugi, do njenega razpada in šest let prej podpredsednik slovenskega izvršnega sveta. Leta 1994 je število klubov že zadoščalo za samostojno regijo, v tem času je imela tri cone, Štajersko, Osrednjeslovensko ter Primorsko. Regiji je predsedoval Janez Bohorič v letih 1994 in 1995.
Leta 1996 so bili z 22 slovenskimi Lions klubi izpolnjeni pogoji za ustanovitev začasnega distrikta D129 Slovenija, prvi guverner je bil prav Bohorič. Ob koncu leta 2004 so slovenski lioni z več kot 1300 člani izpolnili pogoje in dosegli status rednega distrikta.
Danes je Slovenija s 54 Lions klubi, ki združujejo približno 1500 lionov, med državami z največjo gostoto članov LK na tisoč prebivalcev in ta še vedno raste. V dobrih 20 letih delovanja so v človekoljubne namene zbrali več kot 4,5 milijona evrov, opravljenih ur prostovoljnega dela pa ne štejejo in jih ne znajo ovrednotiti. Sredstva so bila namenjena posameznikom, največkrat za pomoč slepim in slabovidnim ali drugače zdravstveno prizadetim, odrinjenim na družbeni in socialni rob.
Prvi ženski Lions klub
Vsak peti član slovenske Lions organizacije je članica. Od 8. maja 1999 v Sloveniji deluje tudi prvi ženski Lions klub – LK Celje Mozaik, temu je sledil LK Maribor Zarja in kot najmlajši, ustanovljen na prvi pomladni dan 2009, LK Ljubljana Viva. Najvplivnejše in najuglednejše lionke, vsaj ljubljanskih klubov, so, med drugimi, v pisani druščini nekdanja ljubljanska županja Nuša Kerševan, bančnica Cvetka Selšek, odvetnica Tjaša Andree Prosenc, prof. dr. Metka Zorc, ki bo v tem mandatu na predlog ministra za zdravje Tomaža Gantarja vodila zelo pomemben zdravstveni svet, prva piarovka Telekoma Darinka Pavlič Kamien, lobistka Nena Črešnar Pergar ...
Med lioni moškega spola so tudi taki kanoni, kot so podjetnik z velikimi posli v Rusiji in v bodoče tudi Belorusiji Janez Škrabec, mož zgoraj omenjene Nene, nekdanji direktor Kompasa Janez Pergar, kontroverzni poslovnež, skoraj bolj znan kot predsednik Smučarske zveze Slovenije Tomaž Lovše, ekonomist Bogomir Kovač, finančni direktor Iskratela Metod Zaplotnik, gospodarstvenik Emil Vizovišek, direktor jeseniškega Acronija ter zdaj že nekdanji predsednik hokejistov Jesenic Slavko Kanalec, eks minister Vlado Dimovski, fotografski velemojster Joco Žnidaršič, aktualni državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, desusovec Ljubo Jasnič ...