Ko beseda nanese na otoke, Slovenci običajno pogledamo čez mejo. Na Hrvaško, v Grčijo, morda celo proti Karibom. Tam so razglednice, jahte, palme in sončni zahodi, ki polnijo družbena omrežja. Potem pa pridemo domov in se sprijaznimo z dejstvom, da imamo komaj 46 kilometrov obale in niti enega pravega morskega otoka.
Res je, da Slovenija nima Brača, Krka ali Cresa. Ima pa zbirko nenavadnih in pogosto prezrtih otokov, ki dokazujejo, da za zanimivo otoško zgodbo ne potrebuješ tisoč kvadratnih kilometrov površine. Nekateri ležijo sredi rek. Drugi so na jezerih. Eden se skriva celo pod zemljo. Vsi skupaj povedo nekaj zelo zanimivega in slovenskega: velikost ni vedno najpomembnejša.
Nekateri pravijo, da je Blejski otok za Slovenijo to, kar je Eifflov stolp za Francijo. FOTO: Blejski otok, d. o. o.
Če obstaja slovenski otok, ki ga poznajo od Tokia do Toronta, je to Blejski otok. Podoba cerkve sredi jezera je verjetno najbolj prepoznavna slovenska razglednica. Nekateri pravijo, da je za Slovenijo Blejski otok to, kar je Eifflov stolp za Francijo. Na komaj hektar velikem otoku se je skozi stoletja nabralo presenetljivo veliko zgodovine. Od staroslovanskih svetišč do današnjih porok, pri katerih mora ženin nevesto še vedno odnesti po znamenitih 99 stopnicah. Blejski otok je morda majhen, a je nedvomno največja slovenska otoška zvezda.
A največji slovenski je pravzaprav Mariborski otok. Leži sredi Drave in je eden redkih naravno nastalih rečnih otokov pri nas. Namesto hotelov in apartmajev ponuja nekaj precej bolj dragocenega: gozd, ptičje petje in občutek, da si sredi narave, pa čeprav si samo nekaj minut od središča Maribora. Na njem uspeva več kot 300 rastlinskih vrst, tam je našlo dom tudi okoli 70 vrst ptic. Če bi imel bolj agresiven turistični marketing, bi mu verjetno rekli zelena oaza. Ker ga nima, ostaja preprosto Mariborski otok. Morda pa je prav zato tako simpatičen.
Otoško mesto
Če želite obiskati pravo slovensko otoško naselje, potem se odpravite v Kostanjevico na Krki. Najmanjše slovensko mesto stoji na otoku, ki ga objema reka Krka. Zaradi prekopov je nastal poseben rečni otok, na katerem danes živijo ljudje, delujejo gostilne, galerije in vsakdan teče precej bolj umirjeno kot v večjih mestih. To je eden tistih krajev, kjer se človek hitro vpraša, zakaj ga ni obiskal že prej.
Najmanjše slovensko mesto Kostanjevica na Krki stoji na edinem stalno naseljenem otoku v državi. FOTO: Merc67/ Getty Images
Otočec je eden najbolj romantičnih kotičkov Slovenije. Grad, ki stoji na majhnem otoku sredi Krke, je videti kot nekaj, kar bi pričakovali nekje v Franciji ali pa na Bavarskem. Mostovi, labodi, stoletna drevesa in reka, ki počasi teče mimo, ustvarjajo kuliso, zaradi katere je Otočec že desetletja ena najbolj priljubljenih destinacij za poroke in za pobeg od vsakdana. Če bi bil v tujini, bi ga verjetno oblegale množice turistov. Ker je pri nas, ga pogosto jemljemo za skoraj samoumevnega.
V Ižakovcih ob Muri stoji Otok ljubezni. Ne gre za velik otok, a ima eno najbolj privlačnih imen v državi. Že desetletja je prizorišče družabnih dogodkov, etnoloških prireditev in srečanj, povezanih s prekmursko tradicijo. Nekateri kraji potrebujejo drage promocijske kampanje. Ta otok je svojo marketinško bitko dobil že z imenom.
Mariborski otok, ki leži na Dravi, je največji slovenski otok in skriva presenetljivo bogat naravni svet. FOTO: Krajinski park Mariborski otok
Če želite obiskati pravo slovensko otoško naselje, se odpravite v Kostanjevico na Krki.
Kam so izginili?
Ko že mislimo, da smo videli vse, nas preseneti Križna jama. Tam se skriva podzemni otok sredi jamskega jezerca. Je eden najbolj nenavadnih slovenskih otokov, dolg približno 50 ter širok 30 metrov. Ni razglednic, ni sončenja in ni koktajlov. Je pa občutek, da si stopil v drugačen svet. To je tudi edini slovenski otok, na katerem vas prej kot turistični vodnik pričaka jamska tema.
Najbolj znan slovenski morski otok je bil umetno ustvarjen pred marino v Luciji. FOTO: Wikipedia
Najbolj zanimivo pa je, da je Slovenija nekoč vendarle imela morske otoke. Izola je bila nekoč pravi otok. To razkriva že njeno ime, saj italijanska beseda isola pomeni otok. Tudi Koper je stoletja stal na otoku, dokler ga v 19. stoletju niso z nasipi povezali s kopnim.
Koper je bil nekoč pravi morski otok, danes pa na to spominjajo predvsem zgodovinski zemljevidi. FOTO: Pokrajinski muzej Koper
Imamo tudi nekaj pravih morskih otočkov, ki pa so umetno ustvarjeni. Najbolj znan je tisti v marini v Luciji pri Portorožu, ki je bil zgrajen kot del turistične in navtične infrastrukture. Nastal je pri gradnji marine leta 1985, in to z nasipanjem.
1985. je nastal umetni otok v Luciji.
