Nasilnež ženi in otrokom grozil s sekanjem glav, ljubljansko sodišče odločilo, da ...

Ljubljanski višji sodniki so se pred kratkim ukvarjali s primerom nasilja v družini, kakršnih je pri nas še vse preveč. Možakar se je namreč v pijanem stanju redno znašal nad svojimi družinskimi člani, tako mladoletnima sinovoma kot njuno materjo. Na njih je vpil, jim grozil ter jim tudi jemal denar, jih vse v alkoholiziranem stanju žalil in pogosto podil od doma. Trojica se ga je zaradi nasilja bala in se v stiski od doma dvakrat celo umaknila v varno hišo. Pred mladoletnima otrokoma je njuno mamo žalil, v prisotnosti enega od njiju tudi fizično obračunaval z njo, nekega večera pa celo grozil, da bo odšel po sekiro in jim vsem posekal glave. Zaradi tega sta bila otroka tako prestrašena, da si nista upala niti na stranišče.

Tožilstvo je nasilneža preganjalo zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini na škodo vseh treh, prvostopenjsko sodišče pa ga je na koncu postopka obsodilo zaradi tega dejanja na škodo partnerice, in pa zaradi dveh kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja na škodo sinov. Za prvo dejanje mu je določilo 5 mesecev zapora, za vsako od drugih dveh pa 3, ter mu izreklo enotno kazen 10 mesecev zapora. A nasilnežu za zapahe ne bo treba, če v dobi treh let po pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja, saj je kazen pogojna. Možakarja so oprostili plačila stroškov sodnega postopka (plačati mora stroške pooblaščenke mladoletnih sinov), oškodovance pa s premoženjskopravnim zahtevkom napotili na pravdo.

Če bo v treh letih zagrešil novo kaznivo dejanje, mu bodo preklicali pogojno in ga poslali za zapahe. FOTO: Črt Piksi

O pravni kvalifikaciji

Ljubljanska okrožna tožilka je zoper sodbo vložila pritožbo, saj se s tovrstno spremenjeno pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja ni strinjala. In pritožbeno sodišče ji je pritrdilo, da bi o drugem kaznivem dejanju lahko govorili, ko bi »nasilje pri mladoletnih otrocih povzročilo posledice, ki kažejo na to, da bi bil njun razvoj lahko ogrožen«.

Prvostopenjsko sodišče je sicer menilo, da iz možakarjevih ravnanj na škodo sinov ne izhaja t. i. spravljanje v podrejen položaj, kar je pogoj za kaznivo dejanje nasilja v družini. Ker je otrok že po naravi v podrejenem odnosu do starša, slednji tega kaznivega dejanja zoper otroka tako ne more zagrešiti, je ocenilo. A je višje sodišče izpostavilo, da to ne drži, »saj so tako otroci kot starši v družinski skupnosti glede pravice do doma ter varnosti, telesne in duševne celovitosti ter časti in dobrega imena posameznika izenačeni, in ne v podrejenem odnosu«. Ker je z njima ponižujoče in grdo ravnal, jima grozil, ju podil od doma, ju je v podrejen položaj nedvomno spravljal s svojim ravnanjem.

Očitno je bilo namreč, da so se ga vsi trije bali, saj so se v stiski dvakrat umaknili v varno hišo.