Našli so tri nove vrste gliv in raka, kljub izginjanju mokrišč so ta na območju Mure še vedno prisotna

Mokrišča sodijo med najbogatejša, a hkrati tudi najbolj ogrožena življenjska okolja na svetu. Za osvetlitev njihovega izjemnega pomena za naravo in ljudi so zadnjič predstavili celovite rezultate naravovarstvenega popisa BioBlitz Slovenija. Zbrani podatki, ki so tudi del nacionalnega informacijskega sistema o naravi – NarcIS, so potrdili, da je območje izvirov v vasi Mele blizu Radencev biotsko tako pestro, da predstavlja tudi enega vitalnejših delov pomembnega mokriščnega sistema v Pomurju. Mokrišča namreč delujejo kot naravni ščit za naravo in ljudi, prav tako pa so izjemno pomembna zaradi svoje velike biotske raznovrstnosti ali biodiverzitete, saj so življenjski prostor številnih vrst rastlin, gliv in živali, tudi številnih ogroženih.

»Poleg tega zadržujejo in filtrirajo vodo, zmanjšujejo poplavna tveganja, vežejo velike količine ogljika in s tem blažijo vplive podnebnih sprememb, uravnavajo lokalno klimo in vodni režim ter ljudem zagotavljajo ključne ekosistemske storitve – od pitne vode in ribištva do rekreacije in naravne zaščite pred ekstremnimi vremenskimi pojavi,« je pojasnjeval Nino Kirbiš, eden od vodij akcije 24-urnega popisovanja biodiverzitete BioBlitz Slovenija.

Sedemdeset raziskovalcev iz štirih držav je v le enem dnevu zbralo kar 2700 podatkov o najdbah.

Takšni dogodki, ko se v 24 urah zbere toliko strokovnjakov za biodiverziteto, so v Sloveniji izjemno redki.

Prav zaradi boljšega razumevanja pomena mokrišč so na tem območju ob reki Muri organizirali akcijo, ki se je je udeležilo več kot 70 raziskovalcev iz štirih držav. Ti so v le enem dnevu zbrali 2700 podatkov o najdbah, ki pripadajo 824 vrstam živali, rastlin in gliv. Med njimi so zaznali kar 118 takšnih, ki imajo v Sloveniji status ogroženih, ter 44 zavarovanih vrst. Še enkrat so spoznali, kako nenadomestljiva so mokrišča in kako dragoceno je naravno okolje ob teh izvirih.

Pomembne dvoživke

Odkrili so novo lokacijo evropsko varovane vrste kačjih pastirjev.

Med najbolj prepoznavnimi prebivalci mokrišč so, denimo, urhi, dvoživke s srčasto oblikovanimi zenicami, ki so zanesljiv kazalnik ohranjenega vodnega okolja. Dvoživke so pomembni bioindikatorji okolja, saj so med najbolj ogroženimi vretenčarskimi skupinami pri nas pa tudi v svetovnem merilu. Življenjski prostor, kjer je prisotno veliko vrst in so njihove populacije velike, predstavlja dobro, zdravo in uravnoteženo okolje.

Med pomembnimi kazalniki stanja okolja so kačji pastirji, pripovedovalci zgodb o spremembah v naravi, ki so kot skupina živali starejši celo od 12.000 let starega podzemnega izvira v vasi Mele pri Radencih. V Sloveniji je bilo doslej odkritih 73 vrst, skoraj tretjino so jih v le enem dnevu raziskovalci našli v Radencih, kar je za slovenski prostor izjemno veliko. »Prisotnost vrst, vezanih na mokrotne habitate, potrjuje, da območje tega izvira še vedno deluje kot funkcionalno mokrišče. Kar je danes, ko mokrišča izginjajo z alarmantno hitrostjo, izjemno pomembno sporočilo,« dodajajo organizatorji.

BioBlitz Slovenija je prispeval tudi nekatera nova pomembna spoznanja. Našli so namreč štiri povsem nove vrste za Slovenijo (tri vrste gliv in eno vrsto zelo majhnega raka) ter novo lokacijo evropsko varovane vrste kačjih pastirjev – koščičnega škratca (Coenagrion ornatum). Pred BioBlitzem je bilo za to območje v državnem sistemu NarcIS zabeleženih 476 najdb vrst, po njem jih je že 770. »Takšni dogodki, kjer se v 24 urah zbere toliko strokovnjakov za biodiverziteto, so v Sloveniji izjemno redki. V času, ko aktualno poznavanje narave pogosto zaostaja za njenim spreminjanjem, so namreč še toliko bolj dragoceni,« je dodal še eden od organizatorjev Damjan Vinko.