Ob zaključku leta smo na portalu Slovenskih novic pripravili serijo novoletnih intervjujev z osrednjimi političnimi odločevalci v Sloveniji. Za odgovore o tem, kako ocenjujejo leto, ki se izteka, njegove izzive, dosežke in lekcije, ter kaj pričakujejo v prihodnje, smo prosili predsednico republike, predsednika vlade, predsednico državnega zbora, predsednika državnega sveta in predsednika Slovenske škofovske konference. Intervjuji so nastali pred božičnimi prazniki.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar pravi, da se v politiko ne vtika tam, kjer nima pristojnosti, ima pa »moč besede«, ki jo uporabi vedno, ko po njenem mnenju začnejo razpadati temeljni stebri družbe. Letos se je zato večkrat oglasila, ko je javni diskurz zdrsnil v žaljivost, izključevanje in relativiziranje odgovornosti, ter ob temah, ki zadevajo neodvisnost institucij in spoštovanje postopkov. Ne zato, poudarja, da bi »zavzela stran«, ampak da bi spomnila, da brez pravne države, človekovega dostojanstva, spoštljivega dialoga in zaupanja v institucije politika ne more služiti ljudem. Pred volilnim letom zato poziva k bolj spoštljivemu tonu in k iskanju rešitev, ne delitev.
Predsednica republike sicer nima pristojnosti, da bi se vmešavala v delo politike, lahko pa v določenih trenutkih nanj opozori. Kje ste letos ocenili, da je treba poseči z besedo in zakaj prav tam?
Funkcija predsednika republike je politična funkcija in je ustavnopravno gledano del izvršilne veje oblasti, s svojimi pooblastili. V mnogih je sodelovanje in usklajevanje z vlado (zunanjepolitične aktivnosti) in državnim zborom (imenovanja funkcionarjev) del procesov. Se pa kot predsednica seveda ne vmešavam v delo vej oblasti, kjer pristojnosti nimam. Imam pa vedno moč besede, zato se oglasim vedno, kadar so ogrožene temeljne vrednote – pravna država, človekovo dostojanstvo, spoštljiv dialog in zaupanje ljudi v institucije. Letos sem večkrat ocenila, da je treba spregovoriti predvsem takrat, ko je javni diskurz zdrsnil v žaljivost, izključevanje ali relativiziranje odgovornosti. Prav tako sem se oglasila ob vprašanjih, ki zadevajo neodvisnost institucij in spoštovanje postopkov. Ne zato, da bi zavzela stran, ampak da bi spomnila, da so pravila in vrednote skupni temelj, brez katerega politika ne more služiti ljudem.
Oglasila sem se, med drugim, tudi ob tragičnem dogajanju v Novem mestu, ko sem nagovorila Državni zbor. Na tem mestu svojcem še enkrat izrekam iskreno sožalje in od pristojnih institucij pričakujem, da bodo intenzivno nadaljevala s preiskavo tega dogodka.
S predsednikom vlade Robertom Golobom sta v rednem stiku, a se ne strinjata vedno. Znata pa ta nestrinjanja izraziti odkrito in argumentirano. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Kako se vam zdi, da je slovenska politika letos sodelovala med seboj; smo kot država na dobri poti k več dialoga in skupnim rešitvam, ali pa imate vendarle občutek, da so prihajajoče volitve pravi trenutek, da se karte premešajo in se stvari postavijo na novo?
Slovenska politika je tudi letos pokazala oba obraza. Na eni strani zelo redke primere sodelovanja in iskanja kompromisov, na drugi strani pa preveč trenutkov, ko je prevladala logika obračunavanja in kratkoročnih političnih koristi. Volitve seveda vplivajo na dinamiko, to je realnost demokracije. A verjamem, da si ljudje želijo več vsebine in manj konfliktov. Če bomo znali tudi v predvolilnem času ohraniti spoštljiv ton in se osredotočiti na rešitve, ne na delitve, potem smo na pravi poti. Dialog ni znak šibkosti, temveč politične zrelosti.
Kateri so po vašem mnenju ključni izzivi, s katerimi se bo Slovenija soočila v letu 2026? Kakšna je vaša vizija za prihodnost države?
Ključni izzivi ostajajo podobni, a nič manj zahtevni: socialna varnost, dostopno in kakovostno javno zdravstvo, demografski trendi, podnebne spremembe ter krepitev zaupanja v institucije. Poseben poudarek bo treba nameniti tudi znanju, inovacijam in vključevanju mladih, saj brez njih ni dolgoročne odpornosti države. Moja vizija Slovenije je država, ki je samozavestna, solidarna in odprta – država, ki zna skrbeti za najranljivejše, hkrati pa spodbuja ustvarjalnost, delo in odgovornost. In država, ki tudi v nemirnem svetu ostaja zavezana miru, mednarodnemu pravu in sodelovanju.
Letos smo praznovali 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Vaša želja je bila, da bi našli mesto za pokop po vojni pobitih. Če je soglasje, zakaj se nič ne zgodi?
Gre za temo, ki zahteva veliko politične in človeške zrelosti, pa tudi pogum, da se preteklosti lotimo spoštljivo in odgovorno. Sama verjamem, da ima vsaka žrtev pravico do groba in pietete, ne glede na zgodovinski kontekst. Zamiki in zastoji kažejo, da se s to temo še vedno težko soočamo. A od cilja, da te žrtve dostojno in pietetno pokopljemo ne bom odstopala.
Večkrat sem javno izpostavila, da so bili povojni poboji zločin. Na to temo sem opravila pogovore z vsemi političnimi strankami in različnimi civilnodružbenimi organizacijami, tudi društvom Lipa sprave. Organizirala sem tudi dva posebna posveta, ki so se jih udeležili predstavniki vseh parlamentarnih strank, svojci žrtev in civilnodružbene organizacije. Vsi se strinjajo, da je pokop moralna obveza Slovenije, žal pa še vedno ni enotnosti glede lokacije. Na zadnjem posvetu je bilo tudi dogovorjeno, da se v času pred parlamentarnimi volitvami ti posveti ne bodo sklicevali, pogovori pa se bodo znova začeli takoj po nastopu novega sklica parlamenta in nove vlade.
Ker odločitev o trajni pokopni lokaciji kljub prizadevanjem še ni sprejeta, sem podprla Ministrstvo za obrambo in njihovo odločitev, da so zagotovili primerno začasno lokacijo in bolj spoštljiv način začasne hrambe v državi kostnici v Škofji Loki. Odločitev je temeljila na dejstvu, da so bili posmrtni ostanki shranjeni na neprimerni lokaciji, ki svojcem ni omogočala dostojnega poklona preminulim. Poudarjam, da gre le za začasno rešitev. Kostnica v Škofji Loki je bila sicer zgrajena prav za namen hrambe posmrtnih ostankov žrtev vojn in vojnega nasilja. Umeščena je na del civilnega pokopališča, kar omogoča tudi spoštljiv poklon.
Nataša Pirc Musar je prepričana, da je v slovenski politiki preveč obračunavanja in kratkoročnih političnih koristili ter premalo sodelovanja in kompromisov. FOTO: Leon Vidic/delo
Je vaš odnos s predsednikom vlade že kaj bolj sproščen in si znata tudi odkrito povedati, kadar se ne strinjata? Kdaj sta se nazadnje slišala in na katero temo?
Odnosi med najvišjimi nosilci oblasti morajo temeljiti na spoštovanju in jasni delitvi pristojnosti. S predsednikom vlade redno komunicirava o temah, ki so pomembne za delovanje države, tako doma kot v mednarodnem okolju. Seveda se ne strinjava vedno – in to je povsem legitimno. Pomembno je, da znava nestrinjanja izraziti odkrito in argumentirano.
Letos ste prejeli tudi božičnico. Že veste, kako jo boste porabili oziroma ali že imate seznam želja?
Božičnico so prejeli vsi uslužbenci v javnem sektorju in tudi v zasebnem, ne samo predsednica republike, predsednik vlade, ministri ali predsednica Državnega zbora. Sicer pa menim, da je prav, da se ob takšnih vprašanjih zavedamo širšega konteksta – mnogi ljudje živijo v negotovosti in praznični čas je priložnost za solidarnost.
Kako boste letos preživeli silvestrovo?
Silvestrovo bom preživela mirno, doma, v krogu najbližjih. To mi najbolj ustreza – brez velikega hrupa, z dobrim pogovorom in domačo hrano. Prazniki so zame predvsem čas za umiritev in hvaležnost, ne za velike načrte. Bom pa, na primer, božični dan preživela delovno, letos v Novem mestu. Tako kot vsako leto, bom namreč obiskala tiste, ki zaradi narave svojih poklicev med prazniki ne morejo biti z družinami, hkrati pa skrbijo, da ne glede na praznične dni, državljanke in državljani, prebivalke in prebivalci, dobimo vso potrebno oskrbo, če jo potrebujemo. Za njihovo predano delo sem jim že vnaprej zahvaljujem.
Kaj bi ob koncu leta sporočili bralcem Slovenskih novic?
Želim jim predvsem mirno, varno in s človeško toplino prežeto novo leto. Naj bo leto, v katerem bomo drug do drugega nekoliko bolj potrpežljivi, bolj pripravljeni poslušati in manj hitri pri obsojanju. Vsak od nas lahko prispeva majhen košček k boljši družbi – z besedo, dejanjem ali zgledom. In to šteje.
