
Galerija

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v državni zbor poslala tri pomembne kadrovske predloge. Za varuhinjo človekovih pravic predlaga Simono Drenik Bavdek, za guvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca, za tri nova ustavna sodniška mesta pa Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. O kandidaturah bodo poslanci predvidoma odločali na redni januarski seji, ki se začne 26. januarja. Institucija varuha človekovih pravic je brez polnega mandata od 23. februarja 2025, ko je mandat potekel Petru Svetini. Predsednici doslej ni uspelo pridobiti zadostne podpore poslanskih skupin, saj kandidatura Katarine Bervar Sternad ni bila vložena v parlamentarno proceduro, namestnica varuha Dijana Možina Zupanc ni prestala glasovanja, kandidat Marko Starman pa je pred tem izgubil podporo koalicije.
Simono Drenik Bavdek je predsednici za kandidatko predlagal Ernest Petrič, podprli pa so jo tudi Alenka Šelih, Mitja Steinbacher, Liana Kalčina in Vlasta Nussdorfer. Kandidatka je doktorica pravnih znanosti in docentka za ustavno ter mednarodno pravo. V preteklosti je vodila oddelek za človekove pravice pri ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter sodelovala pri predsedovanju Slovenije OVSE leta 2005 na Dunaju. Oktobra 2024 je bila izvoljena v upravni odbor Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), kjer je tudi sopredsedujoča pravni delovni skupini. Od leta 2020 deluje kot pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic, kjer je imela ključno vlogo pri ohranitvi statusa A po Pariških načelih ZN. Širši javnosti je postala znana zaradi prisluškovalne afere, povezane z arbitražnim postopkom o meji med Slovenijo in Hrvaško. Postopek je bil zaključen 29. junija 2017 z razglasitvijo razsodbe v Haagu. V uradu predsednice so pojasnili, da je Drenik Bavdkova sprejela odgovornost za svoja ravnanja, arbitražno sodišče pa je presodilo, da ta niso vplivala na delo sodišča. Tudi Nacionalni preiskovalni urad v preiskavi ni našel dokazov o zlorabi položaja ali nevestnem delu.
V Državni zbor je predsednica poslala tudi predlog za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije. Dolenc je sedanji namestnik guvernerja in viceguverner, centralno banko pa je v preteklosti vodil dvakrat, skupaj približno 20 mesecev oziroma okoli 20 mesecev v seštevku ter dodatnih 20 mesecev kot namestnik, skupaj približno 20 mesecev v času odsotnosti guvernerja, kar pomeni približno 20 mesecev vodenja institucije. Po oceni predsednice je institucijo vodil strokovno, kompetentno in neodvisno, čeprav koalicijska podpora še ni zagotovljena. Dolenc je doktor ekonomskih znanosti in ima izkušnje iz visokošolskega poučevanja financ, makroekonomije in bančništva, deloval pa je tudi na ministrstvu za finance in v poslovnih bankah Abanka Vipa ter Deželna banka Slovenije. Dolenc je bil prvič imenovan za viceguvernerja aprila 2016, leta 2018 pa je prevzel vodenje banke po odstopu Boštjana Jazbeca. Na poznejšem glasovanju za guvernerja je prejel 30 poslanskih glasov. Banko je nato vodil do januarja 2019, ko je guvernerski položaj prevzel Boštjan Vasle. Po izteku prvega viceguvernerskega mandata je ostal svetovalec, jeseni 2022 pa je znova postal viceguverner, januarja 2025 pa ponovno prevzel vodenje banke po izteku mandata Vasletu.
Za ustavne sodnike predsednica predlaga Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Kek deluje na področju davčnega in gospodarskega prava, Kresal na področju delovnega prava in socialne varnosti, Starman pa na področju varstva narave, okolja in prostora. Starmana je predlagala Univerza na Primorskem, Kresalovo sta podprla profesorja Grega Strban in Darja Senčur Peček, Kekova pa je vložila osebno prijavo. Če bodo kandidati izvoljeni, bosta Kekova in Starman nadomestila Mateja Accetta in Klemna Jakliča (mandat se jima izteče 26. marca), Kresalova pa Rajka Kneza (mandat ima do 24. aprila). Ustavni sodniki za izvolitev potrebujejo 46 glasov poslancev, o predlogih pa bi DZ lahko odločal že na januarski seji. Če glasovanje ne bo uspešno, ustava določa, da sedanji sodniki opravljajo funkcijo do izvolitve novih. Predsednica je predloge v DZ uradno posredovala 7. januarja, poslanci pa bodo o njih odločali po parlamentarnih posvetovanjih, ki nakazujejo, da predsednica pri kandidaturi za varuhinjo računa tudi na podporo dela opozicije.