S slavnostno mašo, ki jo je daroval nadškof Anton Stres, se je pri zavetniku kmetov, slovenskega kmetijstva in slovstva, blaženemu Antonu Martinu Slomšku na Ponikvi pri Šentjurju, začelo letošnje 22. vseslovensko srečanje kmetov, ki se ga je udeležilo kakšnih 2000 obiskovalcev in ga je organizirala Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v sodelovanju z občino Šentjur, župnijo Ponikva in številnimi prostovoljci. Letošnja vodilna misel srečanja je bila Večnosti cena sedanji je čas, ki naj bi kmete spodbudila k razmisleku o pomenu njihovega odgovornega dela in skrbi za zemljo ter ohranjanja podeželskih skupnosti.
2000
OBISKOVALCEV je bilo na srečanju.
»To srečanje je vsako leto priložnost, da kmetje izmenjajo izkušnje, pa tudi, da se o kmetijstvu govori na pozitiven način. Obenem gre za promocijo ter zahvalo vsem, ki skrbijo, da pridelujejo kakovostno in varno domačo hrano,« je poudaril prvi mož KGZS Jože Podgoršek, ki ni mogel mimo vseh težav in izzivov, s katerimi se srečujejo slovenski kmetje. Poleg podnebnih sprememb so to tudi nizke cene pridelkov, še zlasti čebule in krompirja, ki ju uvažajo po smešno nizkih cenah. Poleg bolezni modrikastega jezika, ki je pustošila po živinorejskih kmetijah, kmete tare tudi novi zakon o zaščiti živali, saj nekatere stvari ostajajo nedorečene ali pa so roki za prilagoditev na sprejete novosti prekratki. Še zlasti se to nanaša na rejo kokoši nesnic v kletkah, ki bo z letom 2029 prepovedana, pa tudi na kastracijo pujskov, pri čemer bo že prihodnje leto anestezija obvezna. »Vse to so zelo resni izzivi za naše kmetovalce,« je dejal Podgoršek.
Spoštujejo naravo
Najbolj pa vendarle bega nepredvidljivost kmetijskega sektorja, saj se preprosto ne ve povsem, kaj jih na področju kmetijstva čaka jutri, zato je občutiti tudi upad zanimanja mladih za prevzem kmetij. Sicer pa se je srečanje, kot vsako leto, začelo s sveto mašo v cerkvi sv. Martina na Ponikvi, ki jo je daroval upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres. »Kmet živi z naravo, jo občuduje in spoštuje. Ve, da je njen skrbnik, da se z naravo ne more igrati ali je podcenjevati, ampak jo mora spoštovati in ravnati v soglasju z njo. Seveda sme in celo mora tudi posegati vanjo, vendar ne proti njej. Kmetu je zato tuja sodobna samopašnost, s kakršno si žagamo vejo, na kateri sedimo, in si domišljamo, da lahko na dolgi rok nekaznovano delamo proti naravi,« je opozoril.
Kmet ve, da se z naravo ne more igrati, ampak jo mora spoštovati.
»Kmetje mislimo na pridelek, ko sejemo seme, skrbimo za dobro počutje živali in vidimo rodovitnost za prihodnja leta, ko obdelujemo zemljo,« pa je v uvodu v sveto mašo poudarila mlada kmetica Anja Kastelic.
Da je podeželje prostor povezovanja, je dejal tudi evangeličanski škof Leon Novak. »Tam, kjer družine ohranjajo zemljo, se prenašajo tudi vrednote, delovne navade, spoštovanje do narave in čut za skupnost. Rodovitnost zemlje ni le letni pridelek, ampak tudi vztrajnost, prenos znanja in oblikovanje temeljev za otroke in vnuke,« je dejal.
Nosilci tradicije
Da kmetje občutijo negotovost, ob tem pa jih skrbijo dolgotrajne suše, pozebe in druge vremenske ujme, pa tudi nihanje cen pridelkov, odvečni birokratski zapleti ter pritiski svetovnih kmetijskih trgov, je v svojem slavnostnem nagovoru poudarila predsednica države Nataša Pirc Musar.
»Ko stojimo pred polico z izdelki ali na tržnici in izbiramo med slovensko hrano in prehranskimi izdelki ter med poceni konkurenčnimi izdelki iz tujine, pomislimo na to, kaj naša odločitev pomeni za slovensko, doma pridelano hrano, in za našo prehransko suverenost. Pomeni odločitev za dobro, kakovostno hrano z jasnim izvorom in sledljivostjo. Pomeni odločitev za ohranitev družinskih kmetij, ohranitev delovnih mest na podeželju in v slovenski živilski industriji ter za ekonomsko in socialno vitalnost podeželja in slovenskega gospodarstva. Pomeni tudi manjšo odvisnost od uvoza in različnih ekonomskih tveganj, višjo dodano vrednost in storilnost ter bolj povezane agroživilske verige. Pomeni sposobnost in zmogljivost, da bomo vse to znali in zmogli doseči v čedalje pogostejših ekstremnih vremenskih razmerah in ob posledicah podnebnih sprememb,« je dejala Pirc Musarjeva.
Kmet ve, da se z naravo ne more igrati, ampak jo mora spoštovati.
Ter polaskala kmetom, da kljub vsem izzivom ostajajo na zemlji, ki jo obdelujejo. Zato, kot je še dejala, slovenski kmetje niso samo pridelovalci hrane, temveč varuhi pokrajine, nosilci tradicije in tisti, zaradi katerih je slovensko podeželje tako urejeno, živo in zeleno. »Takšno, kot ga imamo vsi v srcu,« je pristavila in obljubila, da se bo zavzela, da bo slovensko kmetijstvo slišano ter da kmetice in kmetje pri trajnostnem razvoju ne bodo prepuščeni zgolj sami sebi.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je dejala, da mora biti dialog s kmeti vedno spoštljiv. Foto: KGZS
Tradicionalno se srečanja na Ponikvi udeleži veliko kmetov iz vse Slovenije. Foto: KGZS
Zaigral je Šolski band Šolskega centra Šentjur, kjer se izobražujejo številni mladi kmetje in kmetice. Foto: Šolski center Šentjur
Zbrane je nagovoril tudi župnik Martin Golob, na sliki z dijakinjami šolskega centra Foto: Šolski center Šentjur
