
Galerija

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sporočila, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade, saj po opravljenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin ni bilo mogoče prepoznati osebe z zagotovljeno podporo večine v državnem zboru. »Po opravljenih posvetovanjih ugotavljam, da za nikogar ni bila izkazana podpora večine poslancev v državnem zboru,« je dejala in dodala, da v takšnih okoliščinah predlog kandidata ne bi imel ustrezne politične teže.
Ob tem je opozorila na širši kontekst političnega delovanja in odgovornosti. »Politika zame ni umetnost možnega, je umetnost sklepanja poštenih kompromisov. In cilji v politiki ne morejo in ne smejo opravičevati sredstev,« je poudarila. Po njenih besedah mora biti politika predvsem služenje ljudem ter vodenje z zgledom, ki temelji na spoštovanju vladavine prava, neodvisnosti institucij in visoki politični kulturi.
Predsednica je bila kritična tudi do ravnanja političnih akterjev v zadnjem obdobju. »Zaupanje ljudi v delo politikov je nižje, kot bi želeli. Spoštljivost, poštenost in dobronamernost so se prepogosto umaknile političnim obračunavanjem in kratkoročnim interesom,« je dejala. Opozorila je tudi na razkorak med predvolilnimi obljubami in kasnejšimi ravnanji: »V predvolilni kampanji smo poslušali eno, po 22. marcu pa pri nekaterih videli povsem drugačna ravnanja.«

Poslance je pozvala, naj sami prevzamejo pobudo pri oblikovanju vlade. »Spoštovane poslanke in poslanci, naj ljudje slišijo tudi vas, saj sta pravica in dolžnost imenovanja kandidata za predsednika vlade v prvi vrsti in izključno vaši,« je dejala. Ob tem je poudarila, da pričakuje jasno izražena stališča in prevzem odgovornosti: »Zato vas pozivam, da nalogo opravite sami in zanjo sprejmete polno odgovornost.«
Pojasnila je tudi, da ne namerava predlagati kandidata za manjšinsko vlado. »Kandidata za vodenje manjšinske vlade ne želim predlagati,« je bila jasna. Glede nadaljnjih korakov je poudarila, da postopek oblikovanja vlade še ni zaključen in da so možnosti v rokah parlamenta. »Napoved in spodbuda, da bom predlagala tistega, ki bo izkazal podporo vsaj 46 poslancev, sta v teh okoliščinah izgubili svoj pomen,« je dejala.
O predčasnih volitvah pa je povedala, da za zdaj niso predvidene. »V tej fazi postopka so na potezi poslanci,« je poudarila in pojasnila, da lahko do predčasnih volitev pride šele, če v nadaljnjih korakih ne bo mogoče oblikovati vlade. Ob koncu je izpostavila tudi pričakovanja javnosti. »V teh dneh se name obrača veliko ljudi s podobnim sporočilom: dovolj imajo razdvajanja, hočejo mir, manj prepiranja, stabilnost. Pričakujejo povezovanje in vodenje z zgledom,« je dejala. »Kdorkoli bo izvoljen, naj ima v mislih voljo ljudi, da bo odgovoren za dobrobit Slovenije in njen ugled doma in v tujini,« je še sklenila.
V drugem krogu lahko namreč mandatarja poleg predsednice predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Časa imajo 14 dni. Če predsednik vlade tudi v drugem krogu ni izvoljen, se DZ lahko odloči še za tretji krog, kjer so predlagatelji isti, nižji pa je kvorum za izvolitev - namesto absolutne je dovolj navadna večina.
Po tem, ko Gibanju Svoboda ni uspelo sestaviti koalicije, zdaj bolje kaže drugouvrščeni SDS. Njen predsednik Janez Janša je v petek napovedal, da bodo prve korake za oblikovanje nove koalicije naredili po obravnavi njihovega predloga spremembe zakona o vladi v DZ, kar bo predvidoma prihodnji teden. Če bo zakon sprejet, bodo strankam podpornicam poslali izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi, je napovedal. Ne bo pa SDS vlade sestavljala za vsako ceno, je dejal.
Če bo predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Če niti v tretjem krogu ne bo izvoljen nihče, pa predsednica razpusti državni zbor in razpiše nove, predčasne volitve.