Naučite ga držati besedo

Ste tudi vi med njimi? Kaj lahko storite? Najprej seveda iskreno odgovorite na vprašanje, kakšen zgled mu dajete. Ali dosledno izpolnite vsako dano obljubo? Se opravičite, če ste nanjo pozabili? Razložite, zakaj je ne morete uresničiti?

Tako starši kot vzgojitelji bi morali vsako obljubo dosledno izpolniti. Seveda se vsakomur, tudi še tako skrbni mami ali očetu, lahko pripeti, da preprosto pozabi na obljubljeno ali da iz katerega drugega razloga ne drži besede. Če se to zgodi le občasno oziroma izjemoma, otroku pa ob tem razložimo, zakaj obljubljenega nismo ali ne bomo mogli uresničiti, njegovo otroštvo zaradi tega ne bo prav nič zaznamovano (npr. Obljubil sem ti, da bova danes po kosilu spuščala zmaja, vendar sem se spomnil, da sem takrat naročen pri zobozdravniku. Spuščala ga bova, ko pridem domov, velja?). Drugače pa je, če se to dogaja iz dneva v dan. Le pomislite, kako se počutimo odrasli v takšnih primerih. Razočarani smo, postanemo nezaupljivi. Kako se šele počuti otrok?!

Otrokov vrednostni sistem oblikujemo odrasli, najbolj seveda (stari) starši, vzgojitelji in učitelji. Otrok naj iz naših dejanj razbere, da je izpolnjevanje obljub pozitivno in zaželeno. Povsem razumljivo je, da tudi otroci občasno pozabijo izpolniti obljubljeno, a če se to dogaja kar

naprej, verjetno nismo pravočasno poskrbeli za ponotranjenje pomena držanja besede. Če bomo od njegovih mladih nog poskušali biti dosledni tako pri izpolnjevanju svojih obljub kot pri zahtevah po izpolnjevanju njegovih obljub in dolžnosti, bo njegov vrednostni sistem, ki ga sprejema od nas, jasen in trden. Če nam, denimo, reče, da bo po branju zgodbice pospravil plastelin, a tega ne stori, mi pa to zavestno spregledamo ali pa ga celo namesto njega zložimo v vrečko, s tem mešamo njegov vrednostni sistem. Otrok je zmeden, ne ve natančno, kaj je prav in kaj ne. V takšnih primerih velja opozorilo: »Obljubil si, da boš po zgodbici pospravil plastelin. Pričakujem, da boš svojo obljubo tudi izpolnil.«

Kadar nismo prepričani, da bomo obljubo lahko uresničili, se ji raje izognimo z izjavo, ki nas ne zavezuje, denimo: »Najprej moram premisliti« ali »Bomo videli« ali »Če bom le lahko« ali kaj podobnega. Otroku bomo pogosto naredili veliko več veselja, če mu nečesa ne bomo obljubili, a bomo prošnjo ali željo (npr.: »Kako rad bi šel še enkrat v živalski vrt! A bomo šli?!«) vseeno izpolnili, ko se bo ponudila priložnost.

Ne s figo v žepu

Starši bi torej morali vedno, brez popuščanja, izpolnili obljubo, pa naj gre za kazen ali nagrado. Bodimo odgovorni in premislimo, preden obljubimo. Če tega ne uresničimo, se otrok ne počuti varnega, lahko pa se mu tudi zdi, da ga imamo za manjvrednega. Prepričan je, da ga nimamo radi. Če želimo, da nas bo spoštoval in nam zaupal, se moramo potruditi, da bomo mož beseda.

Vzgoja ne sme temeljiti na pogojevanju. Obljube v smislu če – potem naj bi zato uporabljali le občasno. Otrok pač mora opraviti določene zahteve. Seveda moramo paziti, da so primerne njegovi starosti in sposobnostim, da so realne in jasne. Namesto da bi petletniku ukazali, naj takoj pospravi igrače, če hoče gledati risanko, mu raje recimo: »Do risanke je še pol ure. To je ravno dovolj časa, da dokončaš sestavljanko in daš kocke v škatlo, lahko pa se sam odločiš, kaj boš naredil najprej.« Večji hitro najdejo tisoč izgovorov, zakaj je, recimo, njihova soba videti, kot bi treščilo vanjo, in nenehno obljubljajo, da se bodo jutri res lotili dela. Naj obljubo zapišejo na list papirja, dopišejo datum, predlagajo kazen, če je ne bodo izpolnili, in se podpišejo. Ali pa ga namesto naveličanega zamaha z roko, češ, ja, ja, saj vem, da iz te moke ne bo kruha, presenetite z izjavo: »Praviš, da bo do jutri soba urejena. Verjamem, da boš držal besedo.«

Velikokrat, predvsem v predšolskem obdobju, iz otroških ust slišimo: »Umil si bom zobe, če mi boš kupila tovornjak!« ali kaj podobnega. Kaj storiti v takšnih primerih? Mama lahko odgovori, denimo: »Tovornjak ti bom kupila, če si boš vsak dan pridno umil zobe in te bo zobozdravnica naslednjič pohvalila. Pravljico pa ti bom zagotovo prebrala.« Otroci nimajo meje oziroma občutka, kaj lahko zahtevajo. Vedeti moramo tudi, da nam ni treba uresničiti vseh njihovih želja (pa četudi bi jih lahko), saj tudi čez leta ne bo mogel imeti vsega, kar bi rad. Preden obljubite, torej dvakrat premislite.