V Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran se odpira nenavadno okno v preteklost in proti daljni Japonski. Nova razstava z naslovom Admirali in japonski paravan ponuja več kot le ogled muzejskega predmeta. Ponuja zgodbo. Zgodbo o človeku, času in predmetu, ki je preživel več kot stoletje.
Povezuje svetove
V središču razstave je štiridelni svileni paravan, ki ga je z Daljnega vzhoda leta 1902 prinesel Anton Haus (Tolmin 1851–Pulj 1917). Bil je eden najpomembnejših poveljnikov avstro-ogrske vojne mornarice. Na prvi pogled gre za estetsko dovršeno umetnino; na eni strani paravana so nežne vezenine cvetlic, ki simbolizirajo srečo, na drugi pa ptice in rastline, ki ponazarjajo štiri letne čase. A prava vrednost se skriva globlje. Gre za predmet, ki povezuje svetove.
V dvorcu Draškovec so ga uporabljali in ohranjali več generacij in je bil tiha kulisa družinskih zgodb. FOTO: Pomorski muzej
1902. je paravan prispel v naše kraje.
Anton Haus, rojen leta 1851 v Tolminu, je življenjsko pot začel daleč od morja, a jo končal kot veliki admiral. Njegova družina se je kmalu preselila v Novo mesto, šolanje pa ga je vodilo tudi v Ljubljano. Čeprav je služil habsburški monarhiji, je tako po jeziku kot po družinskih vezeh ostal povezan s slovenskim prostorom. Poročil se je s sestrično Ano Trenz z dvorca Draškovec pri Šentjerneju, kamor se je rad vračal. Prav tam je kot darilo, ki je prehajalo iz generacije v generacijo, pozneje svoj prostor našel tudi japonski paravan. Haus pa ni bil le družinski človek. Bil je strateg, ki je med prvo svetovno vojno vodil mornarico in jo usmerjal predvsem v obrambne operacije. Njegova pot na Daljni vzhod pa se je začela skoraj po naključju.
Usodni telegram
Leta 1900 se je Haus odpravil na potovanje po Ameriki s korveto Donau. A v Argentini ga je dosegel telegram, ki je spremenil vse. Zaradi boksarske vstaje (med letoma 1899 in 1901), krvavega upora na Kitajskem proti tujcem, krščanstvu in vplivu zahodnih sil, je moral nemudoma v Vzhodno Azijo.
V Tolminu rojeni Anton Haus je bil eden najpomembnejših poveljnikov avstro-ogrske vojne mornarice. FOTO: Pomorski muzej
Tam je prevzel poveljstvo nad oklepno križarko Kaiserin und Königin Maria Theresia in kasneje nad celotno vzhodnoazijsko eskadro. Pot ga je vodila na Japonsko, Kitajsko in Korejo. Odplul je v svet, ki je Evropejcem takrat še vedno deloval skrivnostno in eksotično. Prav na Japonskem je kupil več paravanov in eden je zdaj v Piranu.
Vendar ne gre za navadno pregradno steno za preoblačenje, marveč za pravi arhiv časa. Izdelan je bil okoli leta 1902, a vsebuje še starejše slike japonskega slikarja Jamade Osaija. Med restavriranjem so strokovnjaki odkrili celo časopisni papir iz februarja 1900, skrit v notranjosti. Restavratorke konservatorke za papir so restavrirale sliko na svilo, ki je bila zalepljena na časopisni papir. Ob tem so restavrirale tudi časopisni papir v notranjosti paravana. To je droben, a izjemno pomemben dokaz o njegovem nastanku.
Simbol stikov
Paravan je bil prilagojen evropskemu okusu. Ima namreč rahlo ukrivljen zgornji rob in noge nakazujejo, da ni šlo za značilen japonski kos, temveč za predmet, ustvarjen na presečišču dveh kultur. To je pravzaprav njegova največja vrednost. Je simbol stikov med Evropo in Vzhodno Azijo v času, ko so bili ti še redki in dragoceni. Pripoveduje o fascinaciji Evropejcev nad Japonsko, o potovanjih pomorščakov in o tem, kako so predmeti z daljnih poti našli novo življenje v evropskih domovih.
V vzhodni Aziji je Haus prevzel poveljstvo nad oklepno križarko Kaiserin und Königin Maria in kasneje nad celotno vzhodnoazijsko eskadro. FOTO: Marine Arsenal
V dvorcu Draškovec so ga uporabljali in ohranjali več generacij. Bil je del vsakdanjika, tiha kulisa družinskih zgodb. Danes pa stoji v muzeju kot priča nekega drugega časa. Ko je muzej paravan leta 2018 odkupil, je bil v slabem stanju. Poškodovana svila, krhka konstrukcija in dotrajan papir so zahtevali izjemno strokovno znanje. Začel se je zahteven restavratorski projekt, ki je povezal strokovnjake z različnih področij, od tekstila do papirja in lesa. Organizirali so celo mednarodni simpozij in delavnice, kjer so znanje združili domači in tuji strokovnjaki.
Danes ni le muzejski eksponat, ampak predvsem opomnik, da so predmeti nosilci spominov, pričevanj in identitete. FOTO: Sonja Robolica
Ko je muzej paravan odkupil, je imel poškodovano svilo, krhko konstrukcijo, dotrajan papir in je bil v slabem stanju. FOTO: Pomorski muzej
Ne gre za navadno pregradno steno za preoblačenje, marveč za pravi arhiv časa.
Pod vodstvom priznanega konservatorja iz ZDA Howarda Sutcliffa so postopoma oživljali paravan. Čistili so svilo, utrjevali poškodbe, nadomeščali materiale in razkrivali skrite plasti. Vsak poseg je bil natančno premišljen. Vsaka nit je imela svojo zgodbo. Svilena tkanina z vezenim cvetličnim motivom je bila precej poškodovana. Pri njenem zahtevnem konserviranju so pod vodstvom dr. Sutcliffa sodelovale Eva Ilec, Hermina Golc in Monika Kuharič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož. Uspelo jim je, saj svilena tkanina daje danes ponovno videz estetsko poenotene površine.
Skriti časopis
Ena najbolj zanimivih najdb je bil prav časopisni papir, skrit v notranjosti paravana. Ne le kot tehnični element, temveč kot zgodovinski dokument, ki pomaga določiti čas nastanka. Kot pravi kustosinja Pomorskega muzeja Piran Bogdana Marinac, so restavratorke konservatorke za papir restavrirale sliko na svilo, ki je bila zalepljena na časopisni papir v notranjosti paravana. Papir so utrdile in shranile ločeno z obstojnejšim materialom. Ta zahtevni del so opravile Stanka Grkman, Marjana Cjuha, Tatjana Rahovsky Šuligoj, Anja Props, Blanka Avguštin Florjanovič in Darja Harauer iz Arsa ter Meta Kojc iz Nuka. Tako so ohranili izvirnost kot trajnost in pokazali, kako sodobna znanost pomaga razumeti preteklost in jo ohraniti za prihodnost.
Restavriranje papirnega dela v Arhivu Republike Slovenije FOTO: Pomorski muzej
Na njem so nežne vezenine cvetlic, ki simbolizirajo srečo, in ptice ter rastline, ki ponazarjajo štiri letne čase. FOTO: Jani Turk
Časopisni papir je pomagal določiti čas nastanka.
Razstava v piranskem muzeju združuje tri ključne plasti. Pripoveduje zgodbo admirala Hausa, zgodbo japonskega paravana in zgodbo restavratorskega podviga. Obiskovalci lahko poleg paravana vidijo tudi pisma, fotografije in druge predmete, kot so pahljače, kadilnik, risbe in drugo, kar je Haus prinesel s potovanj. Vsak predmet je drobec večje zgodbe. Razstava pa ni le muzejski dogodek. Je potovanje od Tolmina do Japonske in predvsem opomnik, da predmeti niso le stvari. So nosilci spominov, pričevanj in identitete.
