Povprečno slovensko gospodinjstvo vsak teden zavrže nekaj več kot dva kilograma hrane, od tega skoraj kilogram še povsem užitne, je pokazala raziskava o nastajanju odpadne hrane in ravnanju z njo v gospodinjstvih, ki jo je izvedlo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.

FOTO: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
V vaši denarnici je to pet evrov manj na teden
Takšna količina pomeni približno dva nepojedena obroka na gospodinjstvo oziroma skoraj en obrok na osebo na mesec. V denarnici se to pozna kot izguba do pet evrov tedensko. Če seštejemo vsa gospodinjstva v Sloveniji, to pomeni, da vsako leto konča v smeteh na tisoče ton hrane in več deset milijonov evrov.
Kaj je pokazala metoda vodenja kuhinjskega dnevnika?
Rezultati vodenja kuhinjskega dnevnika pa so pokazali, da gospodinjstva v povprečju povzročijo 2,177 kilograma odpadne hrane na gospodinjstvo na teden oziroma 0,652 kilograma na posameznega člana. Nekaj več kot tri petine odpadne hrane (61,2 %) je bilo neužitne, skoraj dve petini (38,8 %) pa užitne. Med živili, ki so končala v smeteh, je bilo največ zelenjave (31,9 %), sadja (22,0 %), mesa in mesnih izdelkov (8,1 %) ter kruha in pekovskih izdelkov (8,0 %). Gospodinjstva več kot polovico nastale odpadne hrane (51,9 %) prepustijo javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, preostalo pa obdelajo zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki, kot na primer v hišnem kompostniku, z odvajanjem v kanalizacijsko omrežje ali kot krmo za živali (48,1 %).

FOTO: Ministrstvo Za Okolje, Podnebnje In Energijo
»Ločevanje med užitnim in neužitnim delom odpadne hrane je ključno za načrtovanje ukrepov za zmanjšanje odpadne hrane,« ob tem navaja generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte. Poleg tega metoda vodenja kuhinjskega dnevnika po njenih pojasnilih omogoča vpogled v odpadno hrano, ki je obdelana zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki, in omogoča analizo strukture odpadne hrane ter vzrokov za njeno nastajanje.