Niderlov očak je pregnal vse roparje (FOTO)

Slovenija se ponaša z dvema izjemno starima hrastoma. Pred leti je za najstarejšega in največjega v Sloveniji veljal Nujčev hrast, ki stoji v vasi Gregovce na Bizeljskem. Ker je zaradi starosti in napada hrastovega kozlička pozneje propadel oziroma se posušil, danes za najstarejšega velja tisti, ki raste v Spodnji Ščavnici ob nekdanji Niderlovi domačiji, zaradi česar so ga poimenovali tudi Niderlov hrast.

Postal je pomembna turistična znamenitost.

Po ugotovitvah gozdarjev je ta hrast star natanko 426 let. To potrjuje tudi njegova velikost, saj ima njegovo deblo obseg 767 cm, njegova lesna masa pa je ocenjena na 60 kubičnih metrov. Vsakih nekaj let je obložen s hrastovim želodom in šiškami, ki jim tam pravijo vuki. Kot nam je nekoč povedal že pokojni gospodar Konrad Niderl, ki je ob hrastu živel domala 70 let, je bil v preteklosti želod, ki so ga nabirali pod tem hrastom, še kako dragocena krma za prašiče. Tedaj so ga vozili na mletje v bližnji Kocbekov mlin, ki je deloval na reki Ščavnici.

Šiške in želod so še po drugi svetovni vojni nabirali za potrebe usnjarske industrije, ki jih je uporabljala pri strojenju kož. Zdaj želoda in šišk ne pobiramo več. Nabirajo jih le še prašiči.

Hrast, ki je prava turistična atrakcija, je pred tremi leti, bilo je avgusta 2023, prizadelo silovito neurje. Močno je bil poškodovan, vendar so ga rešili in mu podaljšali življenje. Zato je lahko Niderlov hrast tudi letos dodobra ozelenel. To daje upanje, da bo še lep čas naravna turistična znamenitost tega dela Slovenije.

Imel že 100 ton

Nanj so, poleg lastnikov in domačinov iz Ščavniške doline, ponosni tudi pomurski gozdarji, ki ga še posebno častijo in varujejo, saj se zavedajo pomena te naravne kulturne dediščine. In če je imelo deblo v letu 1999 obseg 706 centimetrov, jih ima ta danes 767. Torej še vedno raste.

Njegova lesna masa je bila na začetku novega tisočletja ocenjena med 60 in 70 kubičnimi metri, težek pa je bil 100 ton. Zdaj so te količine sicer nekoliko nižje, k čemur so pripomogla neurja in poznejša obrezovanja poškodovanih delov.

Niti neurja mu niso mogla do živega.

Na območju Slovenije rastejo hrasti, kot so dob, graden, puhasti hrast, cer, črničevje in oplutnik. Hrastov gozd je najbolj ohranjen pravzaprav samo še v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Krki. Nekaj ostankov ga je še v Pomurju. Hrast namreč močno ogroža hrastova pepelovka. Niderlov očak pa se ne pusti ... že od davnega leta 1600 raste v Spodnji Ščavnici in je zaradi svoje starosti tudi obljudena turistična točka. »Srečanje s prijatelji in počitek v senci Niderlovega hrasta sta nekaj izjemnega, še posebno za vse prijatelje gozdov, narave, pa tudi za vse tiste, ki se zavedamo pomena naše naravne dediščine,« nam je povedal revirni gozdar Boštjan Režonja, ki je pred leti poskrbel, da so zraven uredili nove klopi in obnovljene table s podatki o hrastu.

Vrstnica tisa

Zadnji lastnik Niderlovega hrasta je bil potem Roman Niderl. Bil je izjemno ponosen, da ima priložnost biti del zgodovine tega hrasta.

Spomnil se je tudi trenutka, ko ga je pred tremi desetletji zadela strela in so se bali, da bo po njem, no, pa je preživel tudi to. »Zame je ta hrast vedno isti, edina razlika bo, da bo ostal tudi po tem, ko mene več ne bo,« nam je rekel Niderl, ki verjame, da se bodo pri hrastu tudi v prihodnje mnogi ustavili in ga občudovali.

Tudi letos je dodobra ozelenel.

Zgodovinarji in poznavalci torej ocenjujejo, da se rojstvo hrasta giblje okoli leta 1600. Leta 1681 je po Radgoni in okolici pustošila kuga, a jo je hrast v nasprotju z dvema tretjinama prebivalstva preživel. Leta 1704 so potekali roparski pohodi razbojnikov Krucov v Radgono. Med letoma 1744 in 1746 so tam blizu potekali čarovniški procesi proti Apoloniji Herič in Simonu Kuklu. Leta 1890 so zgradili železniško progo Ljutomer–Radgona–Šentilj. Na začetku 20. stoletja, leta 1907, postane Gornja Radgona trg s cesarskim odlokom in 1919. jo osvobodijo Maistrovi borci. Leta 1991 je tudi tam potekala vojna za Slovenijo. Niderlov hrast pa je še naprej kljuboval času.

Radgonska občina ima ob Niderlovem hrastu še eno izjemno staro drevo. To je Mülečova tisa. Tudi ta je stara več kot 400 let in raste ob Mülečovi domačiji v Kunovi pri Negovi.