Ne kupujmo nepremišljeno, zmanjšajmo in znova uporabimo

Potrošniki težko spreminjamo nakupovalne navade in premalo razmišljamo o tem, kakšne posledice imajo te na okolje, v katerem živimo.

Res je, da smo se bolj ali manj naučili ločevati odpadke, žal pa to še zdaleč ni dovolj.

Nič odpadkov

V svetu, pa tudi pri nas, se vse bolj uveljavlja dolgoročna strategija zero waste, nič odpadkov, torej. Nekateri jo opredeljujejo kot življenjski slog, katerega vodilo je: ne kupuj nepremišljeno, zmanjšaj, znova uporabi, recikliraj oziroma ločeno zbiraj, kompostiraj.

Gre torej za celovit proces, ki od nas zahteva, da spremenimo razmišljanje. To najprej pomeni, da kupujemo samo stvari, ki jih res potrebujemo, pa naj se to nanaša na obleko, hrano, tehnične izdelke...

Po nakupih se odpravimo s svojo vrečko ali posodo, poskusimo kupovati čim več hrane brez embalaže ali s povratno, začnimo uporabljati čistila in kozmetične izdelke, ki jih pripravimo sami in ne škodujejo okolju …

Vse to nam bo pomagalo, da bomo manj kupovali v velikih nakupovalnih centrih in več v manjših trgovinah ter na tržnici oziroma pri kmetih, ki imajo tudi več razumevanja za takšen slog nakupovanja.

Kako daleč smo v Sloveniji?

V Sloveniji je osem občin, ki so se pridružile nacionalni in s tem tudi evropski mreži lokalnih skupnosti na poti do zero waste.

Za pridružitev mora občina sprejeti zavezo, ki ima kar veliko zahtev, kot na primer zavezo za začetek zbiranja odpadkov od vrat do vrat, vključno z biološko razgradljivimi, spodbujanje preoblikovanja izdelkov in materialov, ki jih ni možno reciklirati ali kompostirati, imenovanje odbora Zero Waste, ki bo nadzoroval implementacijo strategije, izdelava analiz sestave mešanih ostankov odpadkov …

Vsebino zaveze najprej preveri nacionalna organizacija Zero Waste, ki lokalno skupnost predlaga evropski. Šele z njenim dovoljenjem se občina v javnosti lahko deklarira kot zero waste občina.

Brez plastičnih vrečk

Prijateljica Anja se je odločila, da bo poskušala kar najbolj upoštevati načela zero waste.

Začela je z majhnimi koraki. V torbici in avtu ima vedno vrečke iz blaga, da so pri roki tudi za nepričakovane nakupe. Ponujene plastične vrečke ne vzame nikoli ne glede na to, kaj kupuje.

Ko gre nakupovat hrano, ima s seboj platnene vrečke in kozarce s pokrovom, seveda odvisno od tega, kaj ima namen kupovati. Brez embalaže tako nakupuje vso zelenjavo, stročnice, sadje, oreščke, kašo in čistila, pri čemer uporablja samo citronsko kislino in alkoholni kis.

Sadje in zelenjavo praviloma kupuje na lokalni tržnici, izjemoma v kakšni trgovini, kjer ni problem stehtati živil in jih dati v svojo vrečko. Druga živila kupuje v specializiranih trgovinah.

Debelejša denarnica

Anja ugotavlja, da so v trgovinah, posebno v manjših, večinoma navdušeni nad idejo, da kupuje brez embalaže. Ugotavljajo tudi, da je takih kupcev vse več. Odpadno embalažo je zmanjšala že za polovico, glede na ponudbo pa se določeni embalaži žal ne more izogniti.

Tako si je precej poenostavila življenje, čeprav morda na prvi pogled ne deluje tako. Ker lahko tako praviloma kupuje le lokalno pridelana živila, imajo doma bolj zdrave obroke in drugačne hrane ne pogreša nihče. Z malo iznajdljivosti lahko pripravi skoraj vse, kar je zanjo poseben izziv.

Rezultat takšnega življenjskega sloga je tudi debelejša denarnica, saj je vsak njen nakup, vključno z oblačili in raznimi drobnarijami, bolj premišljen, hkrati pa tako kupljene stvari tudi z večjim veseljem uporablja.