»Ne, nismo tako butaste, kot ste mislili«

Če bi morali našteti najinteligentnejše živali, bi verjetno najprej pomislili na naše bližnje sorodnike šimpanze in preostale primate. Zatem morda na prekanjene vrane in šoje zaradi njihovega presenetljivega spomina in daru za ukane. Tudi delfini in kiti so precej bistri. Marsikdo bi se strinjal, da je določena stopnja inteligence v kompleksno organiziranem življenju nekaterih žuželk, kot so na primer mravlje. Kaj pa ovce? Ovce so butaste – tako je veljajo do zdaj.

Pohlevna ovčka spretnejša od opice

V zadnjih desetletjih je kar nekaj raziskav pokazalo, da so ovce vse prej kot topoglave. O eni teh raziskav v reviji New Scientist piše Michael Marshall.

Laura Avanzo in Jennifer Morton z univerze Cambridge sta proučevali genetsko spremenjeno vrsto ovce z okvarjenim genom, ki pri ljudeh povzroča huntingtonovo bolezen. To je neozdravljiva nevrodegenerativna okvara, ki vodi v demenco. S proučevanjem teh ovac sta morda na poti k odkrivanju novih metod zdravljenja te bolezni, hkrati pa sta opazili in dokazali izjemne sposobnosti običajnih ovac.

Najprej sta preverili, ali lahko običajna vrsta ovce opravi zahtevne preizkuse, ki jih morajo sicer reševati ljudje s huntingtonovo boleznijo. Izkazalo se je, da je pohlevna domača ovčka sposobna opraviti psihološki test, ki mu je s težavo kos celo opica.

Preizkusili sta sedem ovac ženskega spola. Opraviti so morale serijo izjemno zahtevnih testov. V enem izmed njih so morale vstopiti v ogrado, v kateri sta bili dve vedri, eno modre in drugo rumene barve. V modrem vedru je bilo nekaj hrane. Že po nekaj poskusih so ugotovile, kje je hrana, in so zatem vedno šle proti modremu vedru.

Ko sta raziskovalki hrano položili v rumeno vedro, so ovce ustrezno spremenile vedenje. Preizkus sta zatem spremenili tako, da je bila hrana še vedno v enem izmed veder, vendar so ovce to lahko ugotovile le po barvi stožca, ki je bil položen v bližino hrane. Tudi s tem so zlahka opravile.

Izjemne sposobnosti volnenih mislecev

Zatem sta raziskovalki stopnjevali intelektualno zahtevnost, tako da sta preizkusili zmožnost preusmeritve pozornosti ovac, kar zahteva visoko raven umskega nadzora.

Ovce so morale še vedno prepoznavati hrano po barvi vedra, vendar sta spremenili kombinacijo barv. Namesto modre in rumene sta bili vedri vijoličaste in zelene barve. V nadaljevanju so morale ovce ignorirati barvo in se osredotočiti na obliko predmetov.

Impresivno je, da so vse uspešno opravile. Naučile so se poiskati hrano bodisi z razločevanjem kombinacij barv bodisi oblik predmetov, če je bilo treba.

Zapomnijo si pot skozi labirint

Zadnji čas je torej, da se prenehamo norčevati iz pameti ovac. Sposobne so prepoznavati obraze vrstnic, predvsem tistih, ki so jim socialno blizu. Znajo ločiti svoj zarod ter zanj zgledno skrbijo. Imajo izoblikovano družabno življenje: ovni, denimo, postanejo dolgotrajni prijatelji ter si v borbah med sabo pomagajo. Dokazano je, da si zapomnijo pravo pot skozi labirint. Iz Združenega kraljestva celo poročajo, da si pot prek talne rešetke olajšajo tako, da se čeznjo preprosto prekotalijo. Nekateri dvomijo o tej sposobnosti in zahtevajo dodatne razsikave in opazovanja.