

Fotografija je nastala na Planini 1, v bližini vrtca Mojca FOTO: Facebook Skupina Planina Kranj

FOTO: Zajem zaslona Facebook

FOTO: Leon Vidic, Delo

FOTO: Mo Kranj




Kot smo v začetku leta poročali v članku »Ste videli, kako je videti Kranj dan po novem letu? Ljudje razkačeni: »Kdo je bolj nor?«, je novoletna noč v kranjskem naselju Planina postregla z vandalizmom, kakršnega domačini ne pomnijo. Mladoletni objestneži so z močnimi pirotehničnimi sredstvi povzročili razdejanje na otroškem igrišču, ogrožali varnost ljudi ter uničili javno infrastrukturo v neposredni bližini dveh vrtcev in doma starejših. Pri tem so se, kot kaže, zabavali, se snemali in posnetke objavljali na družbenih omrežjih. Policija je sprožila preiskavo, župan pa je sklical sestanek z redarstvom in policijo ter državo pozval k ukrepanju.
Prav na to ozadje se zdaj navezuje tudi nova pobuda, ki se je razširila med stanovalci Planine: vse več jih opozarja, da se v naselju vse pogosteje srečujejo z neredom, vandalizmom, kršitvami javnega reda in občutkom zmanjšane varnosti. Prvopodpisani pod pobudo o spremembah Luka Savčić, ki je tudi predsednik društva Dekca, je tudi uradno poslal pobudo Policijski upravi Kranj in ministru za notranje zadeve.
Savčić, ki je preko svojega društva za stanovalce Planina naredil že veliko koristnih projektov, je zapisal, da mu mnogi sosedje v zadnjih mesecih pišejo zasebno, še posebej starši, starejši ter tisti, ki hodijo v službo pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Zdaj se je odločil za zbiranje »realnega uvida s terena« na facebooku in delil misel: »Če želimo bolj varno Planino, se moramo najprej slišati med sabo.«

Savčić v zapisu poudari, da ne gre za samovoljo ali »nadomeščanje policije«. Njegova pobuda govori o civilni podpori in preventivni prisotnosti, usklajeni s policijo in znotraj zakonodaje: opazovanje, obveščanje, prisotnost. V objavi je izpostavil tri točke: kadrovske težave policije, realno stanje v naselju ter pripravljenost krajanov, da se organizirano, prostovoljno in zakonito vključijo v preventivo. Nato je stanovalce pozval k spoštljivim odgovorom: ali zaznavajo poslabšanje, kaj jih najbolj moti, ali bi podprli organizirano pobudo ter ali bi kdo sodeloval v delovni skupini krajanov, da se organizirano, prostovoljno in zakonito vključijo preventivno skrb za varnost.
V javnosti smo zasledili vašo izjavo o kadrovskih izzivih, s katerimi se trenutno sooča Policija, kar nas je spodbudilo k razmisleku o možnih oblikah podpore pri zagotavljanju varnosti v lokalnih skupnostih.
V Kranju med krajani zaznavamo pripravljenost, da se – na prostovoljni in organizirani osnovi – oblikuje skupina, ki bi lahko v skladu z zakonodajo in ob vašem strokovnem usmerjanju prispevala k večji varnosti prebivalcev.
Naša ideja bi bila nekakšna “vaška straža” oziroma civilna podpora, ki bi delovala izključno preventivno in v tesnem sodelovanju z uradnimi organi pregona.
Zanima nas, ali je takšna oblika sodelovanja sploh pravno in organizacijsko mogoča, ter kakšen bi bil postopek za formalizacijo morebitnega partnerstva. Naš cilj ni nadomeščanje policijskih nalog, temveč dopolnitev varnostnega sistema skozi prostovoljsko udeležbo in krepitev zaupanja med prebivalci in institucijami. Veseli bi bili vašega mnenja in usmeritev glede možnih naslednjih korakov.
V odzivih se je nabralo kar nekaj pričevanj:
• »Ja, na Planini je stanje iz leta v leto slabše. Najbolj me moti vandalizem, objestno dirkanje s skuterji, zbiranje ponoči in razgrajanje, dretje, uničevanje … Si ne upam sama zvečer ven ali ponoči hoditi po Planini. Podpiram vaš predlog.«
• »Vsi smo v življenju oziroma mladosti kaj ušpičili, vendar nismo uničevali tuje lastnine in javnih površin. Nam ni padlo na pamet, da bi uničevali igrišča za otroke, kvečjemu smo jih gradili za naše mlajše bratce in sestrice, nismo uničevali tujih avtomobilov.«
• »Kot enega večjih problemov bi izpostavil tudi divjanje po cestah, sploh Cesti talcev. Prometni znak ob vstopu v rondo, pri otoku, je redno na tleh, ker nekdo prigoni vanj. Morda bi tudi tam lahko postavili radar.«
• »Podpiram vsak predlog za izboljšanje reda na Planini, tako res več ne gre, dirkanje s skuterji, motorji, skiroji itd. Vandalizem je vse večji problem, mladostniki so zmerom bolj pogumni v svojih neumnostih, starši si pa zatiskajo oči pred tem. Nismo več varni, nimamo miru, ne smeš pa nič, kajti takoj je lahko kaj narobe, predrta guma na avtu, razbito okno itd. To, da policija ne ukrepa, kot bi morala, je dejstvo. Ja, na novo priseljevanje ni prineslo nič dobrega, zaradi njih pa se ostali zdaj izseljujejo in to bi moralo biti zaskrbljujoče.«
• »Če starši teh otrok ne hodijo v službo in se ukvarjajo z ilegalnimi posli, ne pričakujte, da bodo njihovi potomci kaj boljši.«
• »Razlika nekoč in danes je bila kot dan in noč. Šiba je pela, klofuta padla doma. Drugačna vzgoja. starši. Vera, kultura, običaji nimajo povezave z vandalizmom. Prej bi rekel, da so vzrok družbena omrežja in televizija. Ni problem le v Planini. Cel svet ima krizo. Živel sem v sliki bratstva in enotnosti, solidarnosti, humanosti, kjer sosed ni bil tujec. Današnji časi pa gredo neznano kam.«

V razpravi pa se pojavi tudi drugačen pogled. Eden izmed komentarjev trdi, da se stanje ni nujno poslabšalo, temveč je bolj opazno zaradi družbenih omrežij: »Ni se poslabšalo. Gre za iluzijo spomina. Kriminaliteta stagnira, na določenih področjih celo upada.« A hkrati isti zapis zelo konkretno našteje, kaj vidi kot problem: vsakodnevno konzumiranje alkohola in drog, “preprodajo drog”, uriniranje in smetenje, cestnoprometne prekrške (zlasti e-skiroje), vožnje po intervencijskih poteh, grafite in premoženjske prekrške. »Če želite videti preprodajo drog, le počakajte, da pride diler z avtom; vmes eden od mulcev prisede, ga zapelje 500 metrov okoli bloka, da si izmenjata blago, in to je to. Če to opazi stanovalec bloka, ne razumem, to seveda ni težava za policijo. Prav tako je škoda, da lokalni pijanci ne dobivajo položnic, temveč le »zastonj sprehod« do doma. Oboji ob tem še urinirajo in smetijo.«
»Vožnja po intervencijskih poteh: Tukaj je Planina v samem vrhu. Parkirišč je v primerjavi z nekaterimi ljubljanskimi naselji sicer precej, a kadarkoli se odpraviš peš, se pojavi nekdo, ki se mu moraš kot pešec umikati. Za starše z majhnimi otroki je to smrtni strah. Tako enostavno je postaviti količke.«
Opozori tudi na vprašanje prakse: »Zakonodaja na tem področju je dovolj dobra. Ima pa policija izzive z izvajanjem nadzora v praksi.« Drugi je temu kontriral in napisal, da policijsko poročilo iz 2024 navaja, da je mladostniška kriminaliteta najvišja v 10 letih, preiskanost pa najslabša.
Z vprašanji smo se obrnili na Policijsko upravo Kranj in ministrstvo za notranje zadeve. Odgovore objavimo takoj, ko jih prejmemo.
{anketa}
{/anketa}