Neinformirani uradniki bi jih nategnili za pomoč

 »Ljudem je treba čim hitreje dati varnost in gmotno spodbudo, gospodarskim subjektom pa omogočiti, da bodo lahko preživeli,« je finančni minister Andrej Šircelj pozival k čimprejšnjemu sprejetju megazakona. Državni zbor je v začetku meseca po hitrem postopku potem ta zakon, vreden tri milijarde evrov, s katerim želi država pomagati prizadetim podjetjem in posameznikom zaradi epidemije, potrdil. Z njim so pomagali tudi samozaposlenim in družbenikom, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati svoje dejavnosti ali pa jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.

Petra Otrin Vuk, lastnica podjetja Petoki, ki ima v najemu trnovski lokal Krakovc, je zaradi zahtevnih razmer, v katerih so se znašli, podala vlogo na šišensko enoto Centra za socialno delo Ljubljana in zaprosila za denarno socialno pomoč, za pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ter pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Sedmega aprila je prejela odločbo, v kateri je pisalo, da ni upravičena ne do denarne socialne pomoči ne do obeh preostalih zahtevkov, v celoti je bila zavrnjena.

Premoženje se ne upošteva?!

Z njenim partnerjem Tomažem Vukom smo se sestali pred Krakovcem, lokal je zaprt že sedem tednov. Priznani didžej še kar ne more verjeti: »Ker ne obratujemo, imamo 100-odstotni izpad vseh dohodkov. Doma imamo dva otroka, 11-letnica je šoloobvezna, zaradi 10-mesečnega dojenčka je žena še na porodniškem dopustu.« S seboj je prinesel odločbo, v kateri piše, da je na končno negativno odločitev CSD vplivalo nekaj tisočakov ženinega lastniškega deleža (ustanovnega kapitala) v podjetju. »Še živo se spomnim, kako so se vladajoči drli, češ da bo vsak dobil denar, da ne bodo komplicirali …« Jezno je nadaljeval: »Nakar mi je soseda preposlala uradni list, kjer v 60. členu več kot jasno piše, da socialna služba trenutno ne upošteva premoženjskih razmerij, razen če ima posameznik kakšne delnice ali keš na računu.«

V 60. členu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo se megazakon res dotika tudi izjem na področju socialnovarstvenih prejemkov. V tretji alineji tega člena je zapisano: »Za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagate­lja vloge za denarno socialno pomoč in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, se v času tra­janja ukrepov tega zakona premoženje, razen prihranki in vrednostni papirji, ne upošteva.«

Morajo se še preseliti

»Tri dni po prejemu odločbe je Petra poklicala na CSD ter referentki obrazložila, da je bilo s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v najnovejšem uradnem listu jasno zapisano, da se v času trajanja izrednih ukrepov premoženje pri odločanju o denarni socialni pomoči ne upošteva. Prosila jo je za ponoven pregled vloge,« je pojasnjeval 52-letni Vuk. »'Vsega tega res ne vemo, imamo namreč ogromno dela, malce še počakajte,' ji je dejala referentka in šla povprašat nadrejeno. Čez eno uro je ženo poklicala nazaj, 'veste, sem se pozanimala, mi ne vemo, ampak če ste to v uradnem listu res našli, dajte potem v pritožbi še to priložiti in bomo ponovno obravnavali'.« Tedaj je v Vuku zavrelo: »Pa iz koga se vi norca delate, vaše ministrstvo je vsak dan v prvi bojni liniji, zdaj boste pa na lepem rekli, da ne veste, za kaj se gre?! Če je bilo v uradnem listu objavljeno, so gotovo vedeli! Ne vem, ali so na CSD vsi po vrsti tako obupno neinformirani ali pa država gleda samo na to, kako denarja ne bo izplačala!«

In ko se enkrat začne podirati, se ne konča. »Samo nekaj dni zatem smo dobili še pisno odpoved najemodajalca, da se moramo čez dva meseca izseliti iz naše podutiške hiše, saj je najemodajalčev sin v tujini dobil odpoved in se vrača domov,« je na robu obupa pripovedoval sogovornik. Pred očmi so se mu podirale domine. »Vse bi bilo normalno, če ne bi bilo koronavirusa,« je dejal, potem pa pojasnil. »Priliva nimamo nobenega, za selitev pa potrebujem 3000 evrov. Nepremičninske agencije ne delajo, prav tako ne selitveni servisi. Le kako naj potemtakem najdem ustrezno stanovanje in kako naj se preselim? In kaj je najhuje?« je bilo vprašanje, ki ga je Tomaž Vuk v pogovoru pred dnevi sicer večkrat ponovil. »Ravno smo prešolali hčerko, ki se je v novem šolskem okolju res odlično znašla, pa to sploh še ni vse: medtem smo prejeli pošto, da bodo najmlajšega s 1. septembrom sprejeli v tukajšnji vrtec …«