Nekdanja Kolinska: trije investitorji in 665 novih stanovanj

Ob Šmartinski cesti v Ljubljani se pripravljata dva velika nepremičninska projekta. Slovaški Corwin oziroma njegova projektna družba CC Koppa na severnem delu načrtuje gradnjo 464 stanovanj, družba Reitenburg v lasti Jožeta Anderliča pa bo na sosednjem zemljišču predvidoma zgradila 201 stanovanja.

Degradirano območje nekdanje tovarne Kolinska čaka ena večjih preobrazb v tem delu mesta. Na dveh sosednjih območjih sta predvidena dva ločena projekta treh različnih investitorjev. Po veljavnih oziroma na novo predlaganih prostorskih dokumentih bo v prihodnjih letih tam zraslo skupaj kar 665 tržnih stanovanj.

Med Šmartinsko in Središko ulico bo gradila družba CC Koppa, povezana s slovaškim Corwinom in češko investicijsko družbo Hartenberg, gradnja naj bi se začela še letos. Na južnem delu nekdanje tovarne Kolinska oziroma bližje Kolinski ulici pa se na gradnjo pripravlja družba Reitenburg v lasti nepremičninskega mogotca Jožeta Anderliča. Na tem delu zemljišča v investicijo vstopa tudi družba Atlantic Droga Kolinska, ki načrtuje novo poslovno stavbo.

Corwinov del: dovoljenih do 464 stanovanj

Še največ je znanega o Corwinovem projektu med Šmartinsko cesto, Središko ulico in notranjostjo nekdanjega kompleksa Kolinske. Veljavni prostorski dokument tam namreč dovoljuje gradnjo do največ 464 stanovanjskih enot.

Degradirano območje nekdanje tovarne Kolinska se bo postopoma spremilo v gosto pozidan mestni predel s stanovanji.

Ta projekt naj bi, kot so lani jeseni pisali v Delu, nastajal postopoma. V prvi fazi so predvidene tri stavbe z okoli 200 stanovanji. Najvišja bo stolpnica, drugi dve stavbi pa bosta nižji. Pod objekti je predvidena tudi skupna garaža. Po poročanju nekaterih medijev naj bi slovaški Corwin za zemljišče v lasti poslovneža Igorja Laha plačal okoli 25 milijonov evrov.

Koliko so Slovaki dejansko plačali za nakup zemljišča ni znano. Prav tako ni znana vrednost investicije. Razkrili so le, da bodo na približno 20.000 kvadratnih metrih velikem zemljišču v prvi fazi zgradili okoli 200 stanovanj. Poslovne dejavnosti, vključno s pisarnami, so namreč predvidene v poznejših fazah. Znani pa so stroški nove komunalne infrastrukture, ki so jih morali plačati občini. Gre za okoli 5,4 milijona evrov, ki jih bodo na magistratu porabili za novo komunalno opremo, ceste in javno razsvetljavo.

Anderlič načrtuje tudi »mikrostanovanja«

Drugi stanovanjski projekt je načrtovan južno od Corwinovega oziroma med Šmartinsko in Kolinsko ulico. Pobudo za najnovejšo lokacijsko preveritev sta junija vložila družbi Reitenburg in Atlantic Droga Kolinska. Namen postopka je med drugim omogočiti, da vsak investitor svoj projekt razvija ločeno.

Družba Reitenburg želi preoblikovati stavbo ob Šmartinski cesti ter ohraniti, rekonstruirati in nadzidati obstoječo stavbo. Gre pa za rekonstrukcijo enega od obstoječih industrijskih objektov.

O lokacijski preveritvi, ki bo med drugim omogočila povečanje števila stanovanj na največ 201 stanovanje (prvotni prostorski dokument iz leta 2015 je dovoljeval do 80 stanovanjskih enot), bodo mestni svetniki odločali na seji, sklicani za 28. september.

Nova stavba bo lahko visoka do 50 metrov in bo imela pritličje ter 12 nadstropij. Obstoječa stavba pa bo lahko po prenovi visoka le 29 metrov s pritličjem, štirimi nadstropji in dvema terasnima etažama. Ena zanimivejših odločitev je prav ohranitev obstoječe stavbe. OPPN iz leta 2015 namreč predvideval rušitev, investitor pa jo želi prenoviti. V novogradnji in prenovljenem objektu načrtujejo stanovanja različnih velikosti, tudi tako imenovana »mikrostanovanja.«

Knjižnica in prostori za mlade

Družba Reitenburg bo morala v novi soseski zagotoviti tudi javne vsebine. Za pridobitev gradbenega dovoljenja mora namreč biti v pritličju najmanj 650 kvadratnih metrov neto površin za knjižnico in dodatnih 150 kvadratnih metrov za prostore, namenjene mladim. Pomembno bo spremenjena tudi prometna ureditev. Skozi severni del območja bo namreč speljana nova cesta, ki bo povezovala Šmartinsko cesto s Kolinsko oziroma Kavčičevo ulico.

Nova prometnica je tudi eden izmed razlogov, zaradi katerih investitorja predlagata odstopanja od enajst let starega prostorskega načrta. S tem se območje ob Šmartinski cesti, ki ga je desetletja zaznamovala industrijska in poslovna raba, postopoma spreminja v gosto pozidan mestni predel s stanovanji, poslovnimi in javnimi programi ter novimi javnimi površinami in prometnimi povezavami.