Če je še do nedavnega veljalo, da je denarna socialna pomoč nedotakljiva (za izvršbe), so prejemniki, ki so si v dveh letih nakopičili vsaj tri neplačane prekrškovne kazni, večinoma gre za prometne prekrške, v teh dneh spoznali, da ni več tako. Na izplačilni dan socialnih podpor so namreč dolžniki na bančnih računih zaznali manko. Konec novembra lani je začel veljati Šutarjev zakon, ki dovoljuje tudi izterjave kazni iz socialnih pomoči. Finančna uprava je v januarju izdala 1674 sklepov o izvršbi za skupaj 1058 dolžnikov, iz tega naslova je bilo izterjanih 126.260 evrov.
Zakon velja za vse, ne glede na narodnost.
Zakon velja za vse, ne glede na narodnost. Resda finančna uprava dolžnikov ne vodi po narodnosti, a iz podatkov je razvidno, da so dolžniki iz vse države, tudi z območij finančnih uradov, kjer nimajo romske populacije, največ pa jih je z območja Finančnega urada Novo mesto – dobrih 23 odstotkov.
Prejeli opomin in sklep
Kot pojasnjuje Furs, so dolžniki pred rubežem prejeli opomin ter sklep o izvršbi, ki ga dobi tudi banka, kjer ima dolžnik odprt plačilni račun. »V sklepu o izvršbi je dolžnik poučen, da bodo rubljena tudi sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. Na sklep se dolžnik lahko pritoži. Pri tem na finančni upravi ne vodimo informacije o tem, koliko teh dolžnikov je prejemnikov denarnih sredstev iz naslova denarne socialne pomoči oziroma ali so jim bila zarubljena ta sredstva ter kateri je krajevno pristojen center za socialno delo (CSD). Ker finančna uprava sklepe, vključno takšne, ki lahko posežejo na denarno socialno pomoč, izdaja dnevno, bi presojanje CSD, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov ter s tem na rubež denarnih sredstev na osnovi sklepov finančne uprave. Vpliv na že izdane sklepe, izdane v januarju, bi tako bil mogoč le, če bi CSD o institutu izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa, ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona.« Na finančni upravi še dodajajo, da so sezname izdanih sklepov posredovali Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), saj ne razpolagajo s podatkom o tem, kdo je krajevno pristojen CSD.
To niso nedolžne žrtve sistema – to so posamezniki, ki so sistematično ignorirali pravila v prepričanju, da jim nihče nič ne more.
Na rubež so se takoj odzvali v Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in opozorili, da so številni dolžniki zdaj čez noč ostali brez denarja za osnovno preživetje. Med prvimi, ki se je v sredo odzval na prazen račun, je bil nekdanji romski svetnik Zoran Grm iz Novega mesta, ki meni, da je finančna uprava denar vzela nezakonito. Poudaril je, da mnogi zdaj ne bodo imeli denarja za kruh, otroci bodo lačni, prav tako zdaj nimajo denarja za plačilo položnic, zaradi česar se bo kriminal povečal. Se je pa odločno o ukrepu izrekel premier Robert Golob, ki je izvrševanje Šutarjevega zakona v tem delu označil za velik mejnik, ki ga ne gre podcenjevati. Poudarja, da »smo socialna država, ki bo pomagala pomoči potrebnim, hkrati pa rekla ne tistim, ki to izkoriščajo in se ob tem počutijo nedotakljive«.
To niso nedolžne žrtve sistema – to so posamezniki, ki so sistematično ignorirali pravila v prepričanju, da jim nihče nič ne more.
Silvo Mesojedec iz Ljudske iniciative za reševanje romske problematike je opozoril, da je novica o izvršbah na denarno socialno pomoč zgolj simptom veliko globljih sistemskih napak, ki jih je država ustvarjala desetletja. »Govorimo o ljudeh, ki so v dveh letih nakopičili najmanj tri neplačane prekrškovne kazni. To niso nedolžne žrtve sistema – to so posamezniki, ki so sistematično ignorirali pravila v prepričanju, da jim nihče nič ne more. In do včeraj so imeli prav,« je zapisal in med drugim poudaril, da problem tokratne izvršbe ni v tem, da se je zgodila. »Problem je, da se ni zgodila že zdavnaj in da jo je država izvedla po starem kopitu: nekoordinirano, brez obvestila CSD, mimo lastnih zakonskih postopkov. Tipična birokratska aroganca, ki je nato izgovor za vse, ki bi radi, da se spet nič ne spremeni.«
126.260 EVROV je bilo izterjanih.
Nekdanji romski svetnik Zoran Grm je opozoril, da se bo morda povečal kriminal, saj so mnogi Romi zaradi rubeža denarne socialne pomoči ostali brez denarja za preživetje. FOTO: STA
Rubež je po novem mogoč tudi na denarno socialno pomoč, ne pa na otroške dodatke. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
