
Galerija

Vrhovno sodišče in ministrstvo za pravosodje sta s podelitvijo priznanj na Brdu pri Kranju sklenila dan pravosodja. Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević in ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Andreja Katič sta se zavzela za novo sodniško zakonodajo. Predsednica države Nataša Pirc Musar je poudarila pomen prava.
Katičeva se je dotaknila tudi razmer na jugovzhodu države, ki ga je zaznamoval nedavni tragični napad na 48-letnika, ki ga je osumljen pripadnik romske skupnosti.
Katičeva meni, da za stanje na področju romskih vprašanj ni kriva slaba zakonodaja, želi pa si, da bi imeli več časa in strokovno razpravo za sprejemanje nove na tem področju.
Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je poudaril, da napovedani ukrepi po tragičnem napadu na 48-letnega Aleša Šutarja, ki ga je osumljen pripadnik romske skupnosti, ne smejo »znižati ravni zaščite človekovih pravic«, ki so temelj pravne države in vladavine prava.
Šutarjev zakon bo vlada obravnavala v četrtek
Premier Robert Golob je v Novem mestu napovedal več sprememb zakonodaje, s katerimi želi vlada omogočiti učinkovitejše zagotavljanje varnosti na varnostno tveganih območjih.
Vlada s predlogom Šutarjevega zakona, ki ga bo po Golobovi napovedi obravnavala v četrtek, na področju socialne politike med drugim načrtuje ukinitev otroškega dodatka oz. znižanje določenih socialnih transferjev za mladoletne matere, za povratnike pa bo mogoče omejiti denarno socialno pomoč.
Nekdanji ustavni sodnik Zvonko Fišer celo meni, da država ne potrebuje prav nobenih novih represivnih ukrepov. Dejal je, da je potencialno ustavno spornih zelo veliko napovedanih ukrepov, na področju kazenske represije večina. Zanesljivo pa je po Fišerjevih besedah sporen napovedani ukrep o odvzemu otroškega dodatka mladoletnim materam.

»So romske mamice manj mamice, da jim bomo vzeli otroški dodatek,« se je vprašal.
Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan pa je ponazoril, da so določeni napovedani ukrepi takšni, da jih bo že »vratar na ustavnem sodišču razveljavil«.
Med najspornejšimi je izpostavil vstopanje policistov v tuje stanovanje. Marsikaj je lahko po njegovih besedah sporno tudi pri socialnih transferjih, je pa hkrati povedal, da je treba na tem področju nekaj narediti. Tudi vrhovni državni tožilec Harij Furlan je ocenil, da je vstop v stanovanja lahko ustavno vprašljiv ukrep, hkrati pa je že po zdajšnji zakonodaji za to veliko možnosti. »Mislim, da je treba sredstva, ki jih imamo sedaj, boljše uporabljati,« je poudaril. Določeni ukrepi so seveda potrebni, bodo pa morali prestati ustavno presojo.
Po njegovi oceni je za večjo učinkovitost tožilstva zelo pomembna hitra odzivnost sodišča na vložene obtožbe tožilstva. Pomembno je tudi hitro odkrivanje policije.