Po sedmih letih premora se je na koprsko Bonifiko vrnil eden ključnih dogodkov te regije. Primorski sejem, ki je bil nekoč stalnica koprske pomladi, je namreč po daljšem zatišju ponovno zaživel, privabil množice obiskovalcev ter dokazal, da ima v Istri še vedno močne korenine.
V Areni Bonifika se je zbralo več kot 250 razstavljavcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške, obisk pa je presegel 10.000 ljudi. Brezplačen vstop in raznolik program sta pritegnila različne generacije obiskovalcev. Letos se je sejem prvič povezal še z Dnevi kmetijstva.
Kot je dejal koprski župan Aleš Bržan, so takšni dogodki pomembni predvsem zato, ker povezujejo ljudi, znanje in lokalno okolje. Prav na takšnih mestih se ne nazadnje tudi rojevajo nove ideje in sodelovanja, ki presegajo meje občin in držav. Primorski sejem je postal kraj, kjer so se srečali kmetijstvo, obrt, podjetništvo in inovacije.
Na eni strani so obiskovalci okušali avtentične lokalne izdelke, od oljčnih olj, vin, pršutov in salam do zeliščnih sirupov in domačih dobrot. Na drugi strani so jih pričakale sodobne rešitve: sistemi za zbiranje deževnice, solarni paneli, kamini, prezračevalni sistemi in celo rešitve za pametno upravljanje doma.
250 razstavljavcev se je zbralo.
Posebno zanimanje so vzbudile inovacije, kot so predstavitve akvaponike, trajnostne pridelave hrane in biorazgradljivih izdelkov iz naravnih materialov. Med razstavljavci so bili tudi manjši podjetniki, ki razvijajo izdelke za zmanjševanje odpadkov, pa naj gre za naravne gobice iz buč ali za do okolja prijazno kozmetiko.
Obiskovalci niso samo kupovali, temveč so lahko tudi spoznavali zgodbe ljudi, ki stojijo za izdelki.
Kulinarično prizorišče
Poseben pečat so dali kulinarični dogodki. Tako so župani istrskih občin stopili za štedilnike, obiskovalce pa so za njimi razvajali znani obrazi in lokalni mojstri kulinarike. Kuharske delavnice ter raznorazne degustacije so zagotavljale, da se je Bonifika za vsaj nekaj dni spremenila v tisto pravo kulinarično prizorišče.
A sejem se ni vrtel samo okoli brbončic ... Pomemben del programa so bili tudi strokovni posveti, predavanja in praktične delavnice. Sodelovale so institucije, kot sta Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, ki sta obiskovalcem približali sodobne izzive kmetijstva, od učinkovite rabe energije do trajnostnega razvoja podeželja.
Veliko zanimanja so požele praktične predstavitve. Tako je bilo mogoče spoznati, kako deluje rekuperacija zraka, kako vzpostaviti akvaponski sistem ali kako izboljšati pridelavo rastlin. Otroci so lahko skozi igro spoznavali naravo in pomen lokalne hrane.

Prišlo je več kot 10.000 obiskovalcev.

Tudi župani istrskih občin so stopili za štedilnike in razvajali obiskovalce s picami iz domačih sestavin.

Veliko zanimanja so požele praktične predstavitve o tem, kako izboljšati pridelavo rastlin.
Združitev Primorskega sejma in Dnevov kmetijstva zato ni bila naključje. Gre za jasno sporočilo, da prihodnost regije temelji na povezovanju. Dogodek namreč omogoča neposredno prodajo brez posrednikov, navezovanje novih poslovnih stikov in večjo prepoznavnost lokalnih izdelkov. Za številne razstavljavce je bil priložnost, ki je ne more nadomestiti nobena spletna platforma.
V preteklosti je bil ta sejem eden ključnih dogodkov na Obali. Njegova velika vrnitev je jasen signal, da ima Istra potencial za razvoj, povezovanje in inovacije. Združevanju tradicije in sodobnosti, lokalnega in mednarodnega, znanja ter zabave je uspelo ponovno ustvariti prostor, kjer so se srečevale ideje prihodnosti. Bonifika je znova zaživela – in z njo tudi primorski podjetniški in kmetijski duh.