Nelegalne deponije z državnim blagoslovom

GROSUPLJE, TREBNJE – Varstvo okolja je v današnji dobi precej drugačno kot nekoč pa tudi odpadki (in med njimi smeti) niso več tako preprosta reč kot nekoč, ko so jih ljudje vsepovprek odmetavali. Danes jih razvrščamo v zabojnike, na deponijah pa poskušajo njihovo število čim bolj zmanjšati – vse v duhu skrbi za bolj zdravo okolje. Pri gradnji sistema deponij je z dovoljenji in soglasji sodelovala država, danes pa se zdi, da tega nihče nima več povsem pod nadzorom. Tako si od leta 2007, ko se je začela zaostrovati zakonodaja, deponije vse težje izborijo potrebno okoljevarstveno dovoljenje. Dve dolenjski odlagališči še posebno burita duhove prebivalstva, saj lahko ljudje zaradi neizdaje dovoljenj začnejo ob (ne)utemeljenih govoricah špekulirati o marsičem, o čemer sicer ne bi. Na primer o čudnih odpadkih ali rakavih obolenjih, o izcednih vodah, ki naj bi se zlivale v zemljo.

A domačini, ki so jih prizadele bolezni, za to ne krivijo odlagališča. Deponija v Špaji dolini (oziroma strokovno center za ravnanje z odpadki) leži kar nekaj kilometrov stran od naselbin. Na deponiji najdemo Urško Rus, ki je na položaju vodje deponije zadnjega pol leta. Težave z dovoljenji se vlečejo že nekaj let. Pove nam, da izvajajo nadzor vpliva na okolje, kakovosti padavinskih voda, podtalnice, izcedne vode ter še marsičesa. »Izsledki niso sporni,« zatrjuje. Nato nas pelje na obhod kar z avtomobilom, vmes pa gledamo sodobno urejeno ločevanje, plinovode nad ogromnimi jamami z odpadki ter bazen z izcednimi vodami. »Tukaj se vode zbirajo v bazenu in jih vozimo naprej, v čistilno napravo,« pojasni.

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Jo bodo zaprli ali ne?