Nemcem v nos slovenski berači

MÜNCHEN – Če spadate med tiste, ki jim gredo pošteno na živce romunski berači, ki igrajo invalide in na vsake toliko časa organizirano zasedejo večja slovenska mesta, ni odveč zapisati, da gre v večini primerov za žrtve trgovine z ljudmi ter da jih v Ljubljano, Maribor in druge kraje z avtobusi najverjetneje pripeljejo mafijske združbe. Če so med prosjačenjem vsiljivi, jih lahko doleti plačilni nalog, če niso, jim nihče ne more ničesar. Sistem je nemočen, saj je težko dokazati, da je v ozadju beračenja kaznivo dejanje, je pred kratkim v pogovoru za Delo priznal komandir ljubljanske policijske postaje za izravnalne ukrepe Zdenko Meglič. »Berači niso ravno zgovorni in ne bodo nikoli razkrili, da to počnejo v organizirani kriminalni združbi. So pa z beračenjem, tudi po domovih, povezane še kakšne tatvine in druga kazniva dejanja.«

Nevsiljivo beračenje dovoljeno

In če torej Slovence motijo romunski berači, pa gredo prebivalcem bavarske prestolnice neizmerno na živce – Slovenci! Kot poroča nemški Bild v članku Beraška mafija!, so za Münchenčane minili časi miru, ko so za drobiž prosjačili le domači klateži. Predstavnik mestne policije Robert Röske odkrito pove, da so se začele zadeve rapidno slabšati po letu 2006 z vstopom vzhodnjaških držav v Evropsko unijo. »Največ beračev prihaja iz Slovenije in Romunije, vse več je tudi Bolgarov,« je dejal Röske. Samo v münchenskem mestnem jedru in okrog železniške postaje je nenehno na delu med 50 in 60 berači, kar nekaj pa naj bi jih torej bilo sužnjev organizirane mafijske mreže, ki jim pred prevozi z avtobusi ali kombiji v Nemčijo obljublja dober zaslužek, v resnici pa jim pobere večino plena.

Na dan lahko berač v Münchnu bojda naprosi do 100 evrov. Podobno kot v Sloveniji pa tudi v Nemčiji velja, da je nevsiljivo beračenje dovoljeno, zato so policisti nemočni, če nekdo kleči z izproženo dlanjo ali vas ustavi ter zaprosi za kak evro.