Nenaden velik preobrat v 'zeleni politiki': Zakaj se Italija pod vlado Meloni po 40 letih vrača k jedrski energiji?

Italijanska vlada je naredila pomemben korak k ponovni uvedbi jedrske energije, ki se ji je država odpovedala po referendumu leta 1987, izvedenem po jedrski katastrofi v Černobilu. Parlament je potrdil pooblastitveni zakon, s katerim se začenja priprava nove jedrske strategije, dokončno zeleno luč pa mora dati še senat.

Premierka Giorgia Meloni želi, da Italija znova proizvaja električno energijo iz jedrskih virov, vendar ne načrtuje gradnje klasičnih jedrskih elektrarn. Strategija temelji predvsem na malih modularnih reaktorjih (SMR) in prihodnjih reaktorjih četrte generacije, ki naj bi bili varnejši, učinkovitejši in proizvedli manj radioaktivnih odpadkov. Po besedah ministra za okolje in energetsko varnost Gilberta Pichetta Fratina želi vlada z novo zakonodajo ustvariti pravni okvir za zagotavljanje stabilne oskrbe z energijo v prihodnjih desetletjih. Predvideno je tudi urejanje ravnanja z radioaktivnimi odpadki, razgradnje nekdanjih jedrskih objektov ter nadaljnje raziskave na področju jedrske fuzije.

Italija ne bo tvegala

Če bo zakon dokončno potrjen, bi lahko Italija prve nove jedrske reaktorje dobila med letoma 2034 in 2035. Po načrtih vlade naj bi jedrska energija do leta 2050 pokrivala med 11 in 22 odstotki italijanske porabe električne energije, s čimer želi država okrepiti energetsko neodvisnost in zmanjšati stroške oskrbe.

Italija je jedrsko energijo opustila pred skoraj štiridesetimi leti zaradi strahu po černobilski nesreči. Tokrat vlada poudarja, da gre za povsem drugačno tehnologijo, namenjeno izključno civilni uporabi, pri kateri je poudarek na bistveno višjih varnostnih standardih in sodobnih rešitvah.