Nepalci ob fontani piva vstopili v leto 2083 (FOTO)

V Nepalu, ki je Slovencem zelo priljubljena država zaradi alpinizma in trekingov, praznujejo novo leto 14. aprila. Budistični lunin koledar je pred našim gregorijanskim 56 let, 7 mesecev in 19 dni, tako so letos vstopili že v leto 2083. Nepalska skupnost v Sloveniji, ki vključuje že okrog 10.000 pripadnikov, je letošnje novo leto slovesno praznovala minuli konec tedna pri fontani piva Zeleno zlato v Žalcu.

V minulih letih so praznovali znotraj svoje skupnosti, letos pa so se prvič odločili, da praznovanje podelijo tudi s slovensko javnostjo in jim približajo svojo kulturo, običaje, kulinariko. V sodelovanju s slovenskimi kulturniki so potrdili tudi svojo odprtost in željo po integraciji v našo družbo. Žalska fontana piva, ki bo septembra letos praznovala že 10-letnico, se je tako povezala s kmečko tržnico in parkom v prizorišče prav posebnega dogodka, kakršnemu v hmeljski metropoli doslej še nismo bili priča. Zanj je zaslužna slovenska podružnica organizacije NRNA z zastopnikom Birmanom Shrestho, ki živi v Latkovi vasi v Občini Prebold. V Slovenijo je Birman, ki je pred tem študiral v Italiji, prišel pred 16 leti, si ustvaril družino in se uveljavil kot akademski slikar, fotograf, oblikovalec, pohodnik in zvočni terapevt; s tibetanskimi posodami, gongom in harfo ustvarja zdravilno zvočno polje. Marsikdo se je že prepustil njegovim zvokom, javnost pa ga je spoznala tudi kot prostovoljca med poplavami leta 2023, ko je na hitro zbral sodržavljane in z njimi odhitel na pomoč poplavljenim.

Družinsko praznovanje

Na slovesnem praznovanju v Žalcu, ki ga je povezovala in s prebranimi slovenskimi pesmimi obogatila Alenka Drevenšek iz Griž, v nepalskem jeziku pa so sodelovali organizatorji, je bilo slišati, da je budistični lunin koledar Birkam Sambat uvedel legendarni kralj Vikramaditya. Od takrat je to uradni koledar, ki ga uporabljajo povsod v Nepalu. Ozadje koledarja je preplet zgodovine, tradicije in kulturnega izročila.

Družine novo leto praznujejo skupaj, obiskujejo templje, organizirajo procesije in lokalne festivale, pripravijo dobro hrano in glasbo. Podobno je bilo v Žalcu, kjer so bile na voljo jedi, kot so dal (lečina juha), bihat (riž), tarkari (zelenjavna ali mesna priloga), momo (cmočki, polnjeni s piščancem, bivoljim mesom, jagnjetino in zelenjavo), sel roti (sladek in ocvrt obročasti rižev kruh), čatamari (riževa palačinka z mletim mesom, jajcem, čebulo in začimbami), baravo (lečina palačinka z jajcem in mesom) in juju dau (sladkarije iz gostega jogurta ali skute).

Mrtvaške ptice

Dogajanje so obogatili nepalska plesalka Santi, folkloristi in drugi nastopajoči. Za pridih in integracijo obeh kultur je poskrbela folklorna skupina iz KUD Šmartno v Rožni dolini, s katero je zaplesal tudi direktor Mednarodnega folklornega festivala od Celja do Žalca Bojan Pevec. Poleg slovenskih folkloristov pa sta svoje pridala tudi povezovalka Alenka Drevenšek in njen mož Andrej, ki sta predstavila pesem Franceta Prešerna Železna cesta. Spoznali smo Sapano Gandharb, ki se je kot deseti otrok rodila v revni družini blizu Katmanduja. V Slovenijo je prišla leta 2000 in postala del družine Krmpotić v Piranu, znana pa je po izdelovanju keramičnih izdelkov. Njena najbolj opazna dela so mrtvaške ptice, ki so pomemben del obreda nebeškega pogreba, omogočajo reinkarnacijo oziroma ponovno rojstvo in opozarjajo na minljivost človeka. Ustvarja tudi okrasne in uporabne predmete, sicer pa je pripravila že veliko samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in tujini. Nepalsko praznovanje novega leta ob fontani piva je tako povezalo deželo izpod najvišjih vrhov sveta in njihove običaje ter slovensko kulturo, ki je del njihove nove ali pa začasne domovine.