Slovenski etnografski muzej je novo sezono začel z odprtjem velike občasne razstave Maske: Od rituala do karnevala. Odprta bo v predpustnem času in bo na ogled vse do konca avgusta 2027. Vodja projekta je mag. Adela Pukl, kustosinja za duhovno kulturo v SEM, avtorji razstave pa so še mag. Anja Jerin in Miha Špiček. Arhitekturo razstave in grafično oblikovanje je zasnoval Rok Poles (Berivka, d. o. o.). Ob razstavi bo izšla istoimenska publikacija, katere urednika sta mag. Anja Jerin in mag. Gregor Ilaš.
Več kot 120
»Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, sledimo mu tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. Z dolgo zgodovino, katere ostanki so se s številnimi prilagoditvami ohranili vse do zdaj, našo preteklost povezuje s prihodnostjo. Razstava predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. Na ogled je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov iz slovenskih in zunajevropskih zbirk muzeja,« so povedali v muzeju.
Na ogled je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov iz slovenskih in zunajevropskih zbirk muzeja. FOTO: SEM
V pustnem času se vsakdanji svet obrne na glavo.
Maska ta terjastega cerkljanske laufarije iz leta 1938 FOTO: Tomo Jeseničnik
Ta grd ravenskih pustov FOTO: Tomo Jeseničnik
Človek se že od nekdaj maskira. Maske se v različnih okoljih pojavljajo skozi vso zgodovino, zato lahko govorimo o njihovi univerzalni razširjenosti. Njihova vloga in pomen sta se skozi čas spreminjala – lovcu v kameni dobi je maska omogočila krinko, s katero je laže ujel plen, pozneje je maska kot pomemben magični pripomoček postala del obrednih praks. Pomembno vlogo je imela zlasti ob ritualnih prehodih, ki so spremenili status osebe ali naravnega stanja. Ob zatonu antike je z vzponom krščanstva prvotni pomen ritualnih praks v srednjem veku izgubljal veljavo, maske so sčasoma postale sredstvo za zagotavljanje zabave.
Naravne sile
»Univerzalni svetovni pojav mask in maskiranja ob različnih priložnostih izraža tako razlike med kulturami kot njihove skupne značilnosti,« dodajajo v SEM. »Te se kažejo s skrivnostnim pomenom mask in ritualov, povezanih z nevidnimi silami narave in vegetacije ter rodovitnostjo zemlje in blagostanjem človeka in živali. Številne skupne poteze so izražene tudi v ritualih, namenjenih kultu plodnosti, komunikaciji z duhovi prednikov in preganjanju temačnih sil v dolgih zimskih nočeh. Človek je nenehno iskal način komuniciranja z naravnimi in nadnaravnimi silami iz vsakdanjega življenja. Misteriji, različni rituali in kultne dejavnosti, povezane z božanstvi, mitološkimi bitji in duhovi narave, so v tisočletjih pustili vidne in nevidne sledi, opazne vse do današnjih dni.«
Prelomne dogodke v človekovem življenju vse od rojstva do smrti zaznamujejo življenjske šege – ustaljena dejanja in obredi, ki povezujejo različna obdobja. Pri nekaterih šegah kot ostanek zaščitne funkcije ali zgolj za zabavo nastopajo tudi maskirani liki. Maskiranje je značilno predvsem za predporočne (dekliščina in fantovščina, vabljenje na poroko) in poročne šege (lažna nevesta, zabava svatov), pojavlja pa se tudi ob šegah, ki so del srednješolskega in višješolskega izobraževanja (brucovanje) ter ob praznovanju 50. rojstnega dne.
»Pustna dediščina Slovenije je povezovalni element na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. A najpomembnejša je za lokalno okolje, kjer se prenaša iz generacije v generacijo, krepi pripadnost, izobražuje in povezuje. V SEM smo se s pojavom pustnega maskiranja kustosi muzeja začeli intenzivneje ukvarjati po drugi svetovni vojni, ko smo v zbirke vključili tudi prve pustne maske in oprave,« poudarjajo v muzeju.
Adela Pukl (desno) je vodja projekta pustne razstave. FOTO: SEM
Muzej je med letoma 2018 in 2024 na terenu odkupil celotne maske in oprave. FOTO: SEM
Za maskirance poznamo več imen: maškare, maškaroni, šeme, šjme, pusti, pustovi, pustarji, pustnaki, fašenki, škoromati, kurenti ali koranti.
Narobe je prav
Maska bitja Rangda z Balija v Indoneziji FOTO: Tomo Jeseničnik
Ker so pustne šege živa in spreminjajoča se sestavina, ki lahko vpliva na oblikovanje lokalne identitete, pustne maske pa pomembna sestavina snovne dediščine, ki se spreminja in tudi izginja, je SEM pred devetimi leti začel načrtno dopolnjevati zbirke pustnih mask. Na podlagi večletnega terenskega dela in sodelovanja z nosilci pustne dediščine je muzej med letoma 2018 in 2024 na terenu s finančno podporo Ministrstva za kulturo odkupili celotne maske in oprave najznačilnejših pustnih likov tradicionalnih pustnih skupin. Na razstavi so na ogled maske in oprave oračev iz Okiča, maska baba deda nosi iz Haloz, cerkljanskih laufarjev iz Cerknega, na ogled je maska Butalca iz Cerknice, oprave ponikovskih mačkar iz Dobrepolja, hrušiških škoromatov iz Brkinov, liških pustov iz Kanala ob Soči in mnoge druge. Glavni poudarek razstave je prav ta stalno dopolnjujoča se zbirka različnega gradiva, predmetov, fotografij, terenskih zapisov, vezanih na pustni čas.
V SEM so še povedali, da je iz razstavljenega gradiva mogoče razpoznati bogastvo pustnih šeg v slovenskem okolju, ki se kaže skozi podobnosti in posebnosti pustnih skupin in njihovega delovanja: »Za maskirance v Sloveniji poznamo več imen: maškare, maškaroni, šeme, šjme, pusti, pustovi, pustarji, pustnaki, fašenki, škoromati, kurenti ali koranti ... Ravno podobnosti in posebnosti nosilcem pustnih šeg in tradicij kot tudi okolju, iz katerega prihajajo, zagotavljajo občutek individualne in kolektivne identitete. V pustnem času se vsakdanji svet obrne na glavo, zamenjajo se vloge, narobe postane prav. Zasebni in javni prostori se spremenijo v prostore pustnih zabav, prireditev, rajanj, karnevalov in obhodov tradicionalnih pustnih skupin.«
