Neverjetna moč majhnega cveta (FOTO)

Tudi če ste ponosni na svoj vrt, kjer te dni pazljivo hodite med številnimi zvončki, vas lahko navduši obisk Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ki je dobesedno prekrit z belo cvetno preprogo iz zvončkov. Seveda pa ti niso prvi, ki so zacveteli v Sloveniji, je jasen dr. Jože Bavcon, vodja botaničnega vrta: »Prvi so zacveteli v slovenski Istri, na Koprskem, že lani 29. novembra, kar je bilo rekordno hitro.« V zadnjih letih so toplejše zime povzročile, da zvončki cvetijo prej. Zvišanje temperature povzroča, da se cvetenje začne tudi do štiri tedne prej kot običajno, pa vendar ne povsod. Zvončki so prilagojeni temperaturnemu nihanju, zato zacvetijo, ko so optimalne razmere, kar kaže na njihovo prilagodljivost na spremembe v okolju. Sicer pa lahko te prve pomladne cvetlice v pravih razmerah cvetijo tudi 30 dni ali še več …

Skozi evolucijo so se prilagodili mrazu in suši. Njihova čebulica deluje kot skladišče hranil, ki jim omogoča preživetje v neugodnih razmerah. Med rastjo se napolni s sladkorji, ki delujejo kot antifriz in ščitijo rastlino pred zmrzaljo. Oblika cveta, ki spominja na puščico, zvončkom omogoča, da prerinejo skozi sneg, trdo zemljo in nastiljo iz listja, ki je lahko debela tudi deset centimetrov. Rastline, ki imajo v angleščini lepo ime snowdrops, snežne kapljice, spadajo med najbolj raziskane in raziskovane rastline ne samo pri nas, ampak tudi v svetu. Ob letošnjem Festivalu zvončkov, ki so ga že tradicionalno organizirali minuli konec tedna v botaničnem vrtu, je dr. Blanka Ravnjak predstavila nekaj zanimivih ugotovitev iz raziskav, tudi iz slovenske raziskave, ki jo je opravila zdaj še povsem nova doktorica Katja Malovrh leta 2024. Preučevala je količino in kvaliteto nektarja, ki je v cvetu nagrada za opraševanje.

Ugotovila je, da je, če je toplo, v rastlini največ nektarja ob deveti uri. Za raziskavo so prešteli, koliko je zvončkov na kvadratnem metru botaničnega vrta, in prišli do neverjetne številke 234. Z izračunom povprečne količine nektarja v enem zvončku so prišli do tudi za običajne ljudi neverjetnih številk, saj so ugotovili, da ob takem številu zvončkov pridemo do neverjetnih 2,5 decilitra nektarja na hektar. V neki drugi raziskavi iz tujine so ugotovili, da en cvet zvončka proizvede 4 miligrame peloda, kar je 9,36 kilograma na hektar. »Pelod zgodnjespomladanskih rastlin je zelo pomemben za razvoj ličink divjih opraševalcev,« je dejala Blanka Ravnjak. Raziskovalci so tudi ugotavljali, zakaj imajo zvončki zelene proge: v njih poteka fotosinteza, torej so pomembne za prehrano rastline. Spet z drugo raziskavo pa so ugotavljali, kako se od marca naprej, torej po cvetenju, spet polnijo čebulice, ki vsebujejo 95 odstotkov sladkorjev. Rastlina za zagotovitev ponovne zaloge potrebujejo čas, zato ni dobro prehitro kositi listov zvončkov, ampak počakajmo, da sami propadejo.

Odkrili so tudi pomembne biokemijske spojine v zvončkih, kot je galantamin, ki se uporablja za zdravljenje alzheimerjeve bolezni. Poleg tega zvončki vsebujejo lecitin, ki ima protitumorne in protivirusne lastnosti. Ta snov lahko poveča odpornost rastlin proti parazitom in ima potencial za uporabo v genskem inženiringu. Predstavili so tudi nekaj sort zvončkov, ki so bile priznane v Sloveniji in drugod po svetu in se imenujejo perlice, zelen dol, rusalka, cardinals hat … in vrstami, ki so v opazovanju za morebitno priznanje, z delovnimi imeni: zeleni smrček, dragonja, princeska … »Do leta 2000 je bilo v svetu opisanih okrog 80 sort navadnega zvončka, zdaj pa jih zanesljivo že do 1000,« je povedal Jože Bavcon, ki je še razložil, da zdaj iščejo zelen zvonček tipa krinolinca s širokimi cvetnimi lističi, ki morda obstaja pri nas. Vso to neverjetno raznolikost imajo zbrano tudi pri njih, v raziskovalnih gredah, kjer imajo več kot 9260 lončkov zvončkov, ki glede na kraj, od kod so, različno cvetijo. Del te bogate zbirke, ki se je verjetno niti ne zavedamo in ki nam jo zavidajo tujci, je predstavljen tudi v mali, če ne kar miniaturni knjižici z naslovom Navadni mali zvončki, sorte v Sloveniji, ki so jo letos ponatisnili že tretjič.