Nevidna invalidnost: kako predsodki in hrup uničujejo sluh in življenja

Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani ob Mednarodnem tednu/dnevu gluhih in Mednarodnem dnevu znakovnih jezikov danes poteka Praznovanje znakovnega jezika in kulture gluhih (Deaf Expo I feel deaf love). »Na dogodku bodo gluhe osebe iz Slovenije in tujine imele priložnost predstaviti svoje talente, spretnosti, hobije ali poklicno znanje na različnih področjih od kulture, umetnosti, obrti, kulinarike, zdravja, športa in mnogih drugih,« so v napovedi dogodka strnili na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS). Letošnje geslo Mednarodnega tedna gluhih in Mednarodnega dneva znakovnih jezikov je Razglasimo človekove pravice gluhih. Svetovna zveza gluhih (WFD) želi z njim sporočiti, da naj bodo pravice gluhih ne samo zapisane, temveč tudi dejansko priznane, zaščitene in uresničene. Vse to je letos še toliko bolj aktualno, saj mineva 75 let od ustanovitve WFD in 20 let Konvencije ZN o pravicah invalidov (CRPD).

Gluhota velja za nevidno invalidnost in tudi eno od najtežjih, saj vse življenje ovira govorno-socialno komunikacijo. Za sluh moramo zato skrbeti od mladih nog. Osnovno pravilo je, da se izogibamo hrupu –​ tako na delovnem mestu, doma kot tudi na prostem. Za sluh je lahko strup dolgotrajno in preglasno poslušanje glasbe po slušalkah. Okvara sluha skozi leta v večini primerov poteka postopoma, zato se marsikdo niti ne zaveda, da slabo sliši. Eden od znakov, da je tako, je, da nas na cesti kaj preseneti, ker tega nismo slišali, ali ko se nam zdi, da ljudje okoli nas momljajo oziroma v glasnem okolju težko slišimo, kaj nam hoče povedati sogovornik. Na to, da nam nagaja sluh, nas lahko opozorijo domači ali pa sosedje, ki jih moti, da imamo zvok na televizijskem sprejemniku nastavljen zelo na glas. Vsekakor je ob takšnih znakih dobro obiskati zdravnika. Morda nam bo kot rešitev ponudil slušni aparat, a na žalost ima še vedno veliko ljudi predsodek do nošenja tega.

Nošenja slušnega aparata se ne sramujte. FOTO: Alexraths/Getty Images

Učni jezik

V zadnjih letih je bilo glede uresničevanja pravic gluhih in naglušnih storjenih kar veliko pomembnih korakov. Že dve leti tako denimo velja Pravilnik o podrobnejših pogojih glede dostopnosti storitev, ki invalidom zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev. Ta med drugim določa velikost in položaj tolmača na zaslonu ter način zagotavljanja razumljivosti tolmačenja. Za slovenski znakovni jezik tudi velja, da je prvi jezik gluhih oseb. To pomeni, da je zanje slovenščina drugi jezik, ki se ga morajo v času izobraževanja šele naučiti. »Slovenski znakovni jezik je skupaj z jezikom gluhoslepih opredeljen kot učni jezik,« poudarjajo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih je bil 4. junija 2021 vpisan v slovensko ustavo, s tem je Slovenija priznala uporabnike slovenskega znakovnega jezika kot samostojno in neodvisno skupnost z lastno kulturo, identiteto in jezikom.

ZDGNS v publikaciji iz maja letos ob tem spominja, da ima na družbenem omrežju Facebook aktivno stran Slovar slovenskega znakovnega jezika (Slovar SZJ). Tam si je mogoče ogledati nove kretnje, ki nastajajo in jih razvijajo v skupini za razvoj slovenskega znakovnega jezika, ki deluje na Inštitutu za razvoj SZJ pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Tako si je mogoče ogledati nove kretnje imen uspešnih športnikov, kot so Janja Garnbret, Primož Roglič, Tadej Pogačar in Luka Dončić.