Nevihtno jutro

Začetek prave fenološke jeseni zaznamuje obdobje od druge dekade septembra do tretje dekade oktobra. Po podatkih fenološkega monitoringa Arso pravo fenološko jesen v osrednji Sloveniji (fenološka postaja Ljubljana) v obdobju 1951–2016 zaznamujejo prvi zreli plodovi ter splošno rumenenje listja divjega kostanja, splošno rumenenje listja lipe, navadne breze, velikega jesena, trepetlike ter splošno odpadanje listja lipovca in velikega jesena.

Obeti V petek bo sprva oblačno s padavinami, ob morju bodo zjutraj nevihte. Dopoldne bodo padavine povsod ponehale, delno se bo zjasnilo, popoldne bodo nastale še krajevne plohe. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. V soboto bo delno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Burja na Primorskem bo ponehala.

Pozna jesen

Plodovi divjega kostanja so pohiteli in dozoreli že sredi prve dekade septembra. Običajno dozorijo v drugi dekadi septembra, ko nastopi tudi čas setve ozimnih žit. Splošno odpadanje listja označuje čas pozne jeseni, ko je setev ozimnih žit že končana oziroma so ta že vzkalila, na poljih pa potekajo še zadnja dela pred zimo. Po letu 1995 smo opazili, da začnejo listi divjega kostanja rjaveti in odpadati, še preden dozorijo prvi plodovi. Povzročitelj prezgodnjega rjavenja je kostanjev listni zavitkar (Cameraria ohridella). O podobnem pojavu so poročali tudi fenološki monitoringi nekateri sosednjih držav. Škodljivec se zelo hitro širi in ga lahko zasledimo že v vsej Evropi. Zaradi škodljivca kostanjev zavrtača je ta tudi letos porumenel že sredi avgusta.

Daljša vegetacija

Študije večdesetletnih nizov fenoloških podatkov, zabeleženih v evropskih fenoloških vrtovih, so pokazali, da jesensko obarvanje listov nastopi 4,5 dneva pozneje kot v poznih petdesetih letih. Letno rastno obdobje med spomladanskimi in jesenskimi fenološkimi fazami je v povprečju 10,8 dneva daljše. Podatki za Evropo kažejo, da se dolžina letne rastne dobe, ne glede na metodologijo obdelave podatkov, podaljšuje skoraj po vsej Evropi. Najbolj izrazita je sprememba na vzhodu in severu Evrope, manjša pa na zahodu Evrope, predelu Sredozemlja in na jugu Evrope.

Petnajst dni

Podobno se tudi v Sloveniji dolžina letne rastne dobe, ki je določena z dolžino obdobja med nastopom spomladanskega in jesenskega vegetacijskega temperaturnega praga, podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let. Pričakovati je, da se bo trajanje letne rastne dobe v prihodnosti še podaljšalo po vsej Evropi. To bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope, kjer gojenje takih rastlin doslej ni bilo mogoče.
V južnem delu Evrope pa bodo spremenjene toplotne razmere omogočale, da se bo rastna doba razpotegnila tudi v zimsko obdobje, medtem ko tega ni pričakovati v večjem delu osrednje in jugovzhodne Evrope, kjer bodo suha in vroča poletja ovirala pridelavo kmetijskih rastlin. V Ljubljani se je vegetacijska sezona v novejšem obdobju 1991–2016 podaljšala za 15 dni glede na obdobje 1961–1990. Vse kaže, da tudi letošnje leto ne bo izjema.