
Galerija

Zagreb • Hrvaško državno tožilstvo v Zlatarju je uvedlo preiskavo proti trem hrvaškim državljanom, ki so osumljeni nezakonitega prevzema, odlaganja in skladiščenja več kot 4500 ton nevarnih odpadkov iz Slovenije. S tem so po navedbah tožilstva onesnaževali okolje v Krapinsko-zagorski županiji, poroča STA. Preiskavo so uvedli tudi proti podjetju s sedežem v Zagrebu zaradi suma hudega okoljskega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja ogrožanja okolja z odpadki.
Tožilstvo sumi, da je trojica – dve odgovorni osebi in zaposleni v tem podjetju – od marca 2021 do januarja 2024 skupaj in usklajeno kršila predpise o ravnanju z odpadki. V tem času naj bi sprejeli več kot 4500 ton nevarnih odpadkov iz Slovenije. Odpadki naj bi bili odloženi in skladiščeni na način, ki bi lahko dolgoročno in v večji meri ogrozil kakovost tal, vode in zraka v okolju, podjetje pa je s tem pridobilo nezakonito finančno korist.
Preiskava je po navedbah tožilstva že pokazala, da so s tem onesnažili tla ter površinske in podzemne vode na območju. Spremembe, ki so nastale zaradi onesnaževanja, še dlje ne bodo odpravljive.

Primeri nezakonitega odlaganja odpadkov, tudi nevarnih snovi, na Hrvaškem močno odmevajo. Po razkritju posledic nezakonitega odlaganja 37.000 ton odpadkov v Liki – nezakonito odložene odpadke iz Slovenije, Italije in Nemčije so na več lokacijah na Hrvaškem odkrili lani, analiza zagrebške geotehniške fakultete pa je pokazala, da že onesnažujejo tla in podzemno vodo, čeprav oblasti to zanikajo – je ta problematika postala ena glavnih tem tudi v Splitu. V bližnji Lećevici namreč gradijo center za ravnanje z odpadki, domačini pa se bojijo, da bi lahko tudi tam na skrivaj odlagali nevarne odpadke in trajno onesnažili podzemne vode, ki napajajo naselja na dalmatinski obali.
»Ko bo center za ravnanje z odpadki začel delovati, bomo lahko potegnili vzporednice z Liko. V Liki je šlo za nezakonito zastrupljanje, center za ravnanje z odpadki pa bi bil, v narekovajih, zakonito zastrupljanje,« je v torek po poročanju STA dejala Renata Kelam iz Državljanske pobude za ohranitev pitnih voda Hrvaške. V pobudi so opozorili, da gre za izrazito občutljivo območje, ki zajema več rek oziroma vodotokov na širšem območju Splita, škoda zaradi morebitnega onesnaženja z nevarnimi odpadki pa bi bila lahko nepopravljiva. Od pristojnih zato zahtevajo, da javnosti predstavijo strokovne podlage in rezultate raziskav ter jasno povedo, kdo bo odgovarjal, če pride do onesnaženja.