Ni mu vseeno: Matic teče, da bi ohranil za gostilne, ki izumirajo (FOTO)

Baška grapa je približno 30 kilometrov dolga dolina reke Bače; v njej ležijo naselja Podbrdo, Klavže, Kneža, Grahovo ob Bači, Koritnica, Hudajužna ...

Cestna povezava med Tolminom, Selško dolino in Bohinjem je še vedno nadvse ovinkasta in ozka ter povsem neprimerna za kakšen večji, resnejši promet. Zaostale ali neurejene prometne povezave pa so učbeniški primer, zakaj se prebivalstvo izseljuje, zakaj ne najde pravega motiva za nadaljnje življenje v takšnem prostoru; v slabi logistiki je jedro težav, iz katerih se določena regija zlepa ne izkoplje. Takšni kraji, ki jih centri države predolgo ne povohajo, hitro postanejo nezanimivi in zaostali, nekje bogu za hrbtom, kot radi rečemo. No, in iz takšnih koncev prihaja Matic Kokošar, učitelj v Ljubljani, po duši pa pravi lokalpatriot!

Vse manj gostiln

Matic je že lani tekel za gostilne v Baški grapi. Da, prav ste prebrali. Tek je nosil delovno ime: Tek za ozaveščanje o zapiranju gostiln v Baški grapi. »Veste, v Sloveniji imamo toliko tekov za najrazličnejše namene. Jaz pa sem se odločil, da ne bom tekel za boljše ceste ali zaradi praznjenja podeželja, ne, odločil sem se, da bom tekel za najbolj perečo problematiko pri nas, da tudi na tak način opozorim na pomen gostiln v lokalnih okoljih ter na problematiko zapiranja teh,« je Matic Kokošar govoril tudi o fenomenu, ki se dogaja pred našimi očmi. Obenem je pojasnil, zakaj se je odločil za takšen tek, ki je potekal – mimo gostiln. Bil bi namreč greh, če bi tekel kar mimo in se ne bi pri vsaki tudi ustavil.

Jeseni lani je tako pretekel 23 kilometrov. Začel je v Bači pri Modreju, točneje v Bača baru, ki je že kmalu po Matičevem teku prenehal delovati, končal pa pri Baškem hramu v Podbrdu.

In kako je danes, smo ga pobarali. »Pravzaprav je situacija še malce slabša, kot je bila. Danes so odprte le še tri gostilne: Camp Šorli v Koritnici, Bar Baški hram v Podbrdu in Brunarica Slap v Podbrdu,« je naslikal klavrno stanje na področju gostiln v Baški grapi. »Upam, da bodo vsaj te ostale. Ker ni več gostilne v Bači pri Modreju, se je tudi trasa teka temu primerno skrajšala – s 23 na samo še 9 kilometrov,« je povedal.

Da bi le preživele

»Veste, gostilne na podeželju imajo izjemen pomen. Praviloma so (bile) središče kraja, tudi kulturni centri, saj se je tu ves čas kaj dogajalo. Na podeželju si lahko v isti gostilni slavil krst, birmo, poroko, življenje pa si na koncu koncev sklenil še s pogrebščino. Gostilne na podeželju so tista točka, kjer si zagotovo koga srečal,« je pojasnjeval Kokošar, ki mu niti približno ni vseeno, da se podeželje prazni, gostilne pa zapirajo svoja vrata. Čeprav je znan tudi kot stand up komik, je bil njegov tek silno resna stvar, še bolj pa je bil resen apel, da gostilne preživijo in se ohranijo.

Njegova Baška grapa je namreč v zadnjih 30 letih doživela izjemne spremembe, tamkajšnje podeželje pa se je iz različnih razlogov izpraznilo. Iz te tematike je Matic Kokošar ne nazadnje tudi diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Tudi sam je moral s trebuhom za kruhom: danes poučuje v Ljubljani, a se za vikend redno vrača v Baško grapo. Saj bi učil doma, a je tam otrok vse manj in le težko bi dobil adekvatno službo. Da pa bi se vsak dan vozil domov, to ne gre. »Dve uri vožnje sta iz Ljubljane, cesta je slaba in polna živali,« je pojasni sogovornik.

»Gostilne na podeželju so resnično nekaj posebnega: v takšnih gostilnah izveste najboljše možne zgodbe in najhitreje pridete v stik z domačini. V naših koncih smo zelo ponosni tudi na dobro domače žganje in na suhomesne dobrote,« nas je na koncu povabil v Baško grapo.

Brunarica Slap v Podbrdu vztraja. Foto: Brunarica Slap

Camp Šorli je ena od preživelih gostiln v Baški grapi. Foto: Camp Šorli

V baru Baški hram se še posebno radi ustavijo motoristi. Foto: Bar Baški hram

Ne le lokalpatriot in učitelj, Matic Kokošar je tudi stand up komik. Foto: Osebni arhiv