NIJZ o virusu Zahodnega Nila: mnogi nimajo simptomov, bolj ogroženi so starejši

Virus Zahodnega Nila je letos znova prisoten v več evropskih državah, tudi razmeroma blizu Slovenije. Italija in Grčija beležita največ lokalno pridobljenih okužb, primere so potrdili tudi v Severni Makedoniji, Romuniji, Španiji, Franciji in Nemčiji. Kaj pa Slovenija? Z NIJZ so nam sporočili pomirjujočo novico, da letos do zdaj pri nas niso prejeli niti ene prijave okužbe z virusom Zahodnega Nila. A virus za Slovenijo ni neznanka in strokovnjaki možnosti njegovega širšega pojava pri nas ne izključujejo.

»V letošnjem letu do današnjega dne nismo imeli prijave WNV (West Nile virus), Virus Zahodnega Nila,« je za Slovenske novice odgovorila Barbara Petkovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Pri nas letos nič primerov, leta 2024 pa šest prijav

Podatki, ki nam jih je posredoval NIJZ, kažejo, da med letoma 2020 in 2023 prijavljenih primerov vročice Zahodnega Nila ni bilo. Leta 2024 jih je bilo prijavljenih šest, leta 2025 pa znova nobenega. Tudi leto 2026 za zdaj ostaja brez prijavljenega primera.

To je vsekakor spodbuden podatek, vendar ob dejstvu, da je bil virus pri nas v preteklosti že dokazan in da je njegov prenašalec v Sloveniji prisoten, previdnost ni odveč.

To pa še ne pomeni, da bi okuženi komarji Slovenijo preprosto »preskočili«, čeprav bi ob dejstvu, da se primeri pojavljajo v državah okoli nas, pri nas pa letos še niso potrdili nobenega, lahko dobili tak vtis. Kot pojasnjujejo na NIJZ, je prav nasprotno – tudi Slovenija ima naravne pogoje, ki omogočajo prisotnost prenašalca virusa. »Območje Slovenije je bilo že pred prvo potrditvijo virusa Zahodnega Nila uvrščeno kot območje z možnostjo pojava WNV, saj obstajajo naravne danosti v okolju, ki omogočajo obstoj prenašalca Culex pipiens,« so pojasnili.

Prvi primer akutne okužbe so pri nas potrdili avgusta 2013. Leta 2018 pa so v štirih različnih slovenskih statističnih regijah potrdili štiri akutne avtohtone nevroinvazivne oblike okužbe. Prav leta 2018 so virus Zahodnega Nila prvič dokazali tudi v komarjih v Sloveniji. Še pred tem so ga zaznali pri prostoživečih pticah, domačih fazanih in konjih. Na NIJZ ob tem opozarjajo, da podatki iz Slovenije in sosednjih držav dopuščajo tudi možnost, da je bil virus pri nas prisoten že prej, a ga nismo zaznali.

»Epidemiološki, epizootološki in entomološki podatki sosednjih držav nakazujejo možnost, da se je WNV že prej pojavil v Sloveniji, pa ga nismo zaznali, oziroma da obstaja precejšnja verjetnost širšega pojava WNV pri nas,« so zapisali.

Letos v Evropi že več sto lokalno pridobljenih okužb

Razmere spremljajo tudi zunaj naših meja. NIJZ sodeluje z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Svetovno zdravstveno organizacijo in tujimi partnerskimi ustanovami. Po podatkih ECDC, s prijavami do 5. avgusta, je bilo letos v Evropi prijavljenih 241 lokalno pridobljenih okužb z virusom Zahodnega Nila.

Največ jih je bilo v Italiji, kjer so jih našteli 139. V Grčiji so jih zabeležili 61, v Španiji 17, v Severni Makedoniji 13, v Romuniji šest, v Franciji štiri in v Nemčiji enega. Na vprašanje o spremljanju Srbije in Bosne in Hercegovine NIJZ teh držav v odgovoru ni posebej izpostavil, pojasnili pa so, da razmere spremljajo prek mednarodnih organizacij in sodelovanja s tujimi partnerskimi institucijami. V Srbiji so sicer odkrili doslej šest primerov. 

A samo v 11 dneh je število okužb močno naraslo. Samo v Italiji so do 12. avgusta potrdili 226 okužb in sedem smrti; ena od umrlih oseb je imela uvoženo okužbo. Pozneje so iz Benečije poročali še o smrti 84-letnika.

Večina sploh ne ve, da je bila okužena

Posebnost virusa Zahodnega Nila je, da velika večina okuženih sploh ne razvije simptomov. »Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov,« pojasnjujejo na NIJZ. Pri manjšem deležu se razvije kratkotrajna vročinska bolezen. Pojavijo se lahko slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj ter bolečine v mišicah in sklepih.

Precej redkejši, a bistveno nevarnejši je težek potek. »Približno ena oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.«

Hude oblike bolezni običajno zahtevajo zdravljenje v bolnišnici. Učinkovitega protivirusnega zdravila proti virusu Zahodnega Nila ni, zato zdravniki zdravijo simptome in po potrebi podpirajo prizadete organske sisteme.

Kdo je najbolj na udaru?

Okuži se lahko vsak, ki virusa še ni prebolel, torej tudi mlad in sicer zdrav človek. Vendar pri vseh tveganje za hud potek ni enako. »Osebe nad 50. letom starosti in osebe z okrnjeno imunostjo imajo večje tveganje za hujši potek bolezni,« odgovarjajo na NIJZ. Po okužbi je imunost najverjetneje dolgotrajna.

S prostim očesom ni mogoče ugotoviti, ali komar prenaša virus Zahodnega Nila. Prav tako za ljudi proti temu virusu ni cepiva. »Proti virusu Zahodnega Nila za ljudi ni cepiva, zato je najpomembnejši ukrep preprečevanje pikov komarjev,« poudarjajo na NIJZ.

Za zdaj torej v Sloveniji ni prijavljenih letošnjih okužb, zato iz podatkov NIJZ ni mogoče govoriti o alarmantnih razmerah pri nas. Vendar virus Sloveniji ni tuj, njegov prenašalec je pri nas prisoten, okužbe pa so letos potrjene v več evropskih državah. Zato strokovnjaki dogajanje spremljajo – in opozarjajo predvsem na zaščito pred piki komarjev.