NIJZ po požaru opozarja: onesnažen zrak ima lahko takšne posledice

V nedeljo je bil zrak v Ljubljani močno onesnažen, meritve pa so pokazale večkratno preseganje priporočenih vrednosti finih delcev PM2.5. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da onesnaženost zraka predstavlja enega najpomembnejših okoljskih dejavnikov tveganja za zdravje prebivalcev. Kratkotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku z delci PM2.5 lahko povzroči kašelj in težko dihanje, prav tako pa lahko pride do akutnega poslabšanja že obstoječih bolezni dihal ter srca in žilja. Ob tem se poveča tudi dovzetnost za okužbe dihal.

Najbolj ogroženi: otroci, kronični bolniki in starejši

Čeprav onesnažen zrak vpliva na celotno prebivalstvo, so nekatere skupine bistveno bolj ranljive. Med najbolj ogrožene sodijo majhni otroci, osebe s kroničnimi boleznimi dihal ter srca in žilja, nosečnice in starejši. V obdobjih, ko so koncentracije delcev visoke, na NIJZ priporočajo omejitev telesne aktivnosti na prostem. Športne dejavnosti, izlete in druge načrtovane aktivnosti je smiselno prestaviti na čas ali kraj, kjer je kakovost zraka boljša. Ob tem poudarjajo pomen rednega spremljanja podatkov o kakovosti zraka, obvestil in napovedi Agencije RS za okolje ter upoštevanja priporočil za zaščito zdravja, objavljenih na spletni strani NIJZ. Za bivanje in fizične aktivnosti na prostem nošenje mask ob povišanih koncentracijah delcev praviloma ni priporočeno. Za splošno prebivalstvo se maske svetujejo le izjemoma, v izrednih razmerah, ko je onesnaženost zraka zelo velika in traja krajši čas, na primer ob požarih, eksplozijah ali po naravnih nesrečah. V takih primerih zaščito nudijo maske FFP2 ali FFP3, ki se dobro prilegajo obrazu in učinkovito filtrirajo manjše delce. Ob tem na NIJZ opozarjajo, da te maske ščitijo le pred delci, ne pa tudi pred plinskimi onesnaževali. Navadne kirurške maske pred delci PM2.5 ne nudijo ustrezne zaščite.

Dolgoročne posledice: večje tveganje za resne bolezni

Pogoste epizode močno onesnaženega zraka imajo lahko tudi resne dolgoročne posledice. Dolgotrajna izpostavljenost lahko povzroči okvare žilnih sten, pospeši razvoj ateroskleroze in poveča nagnjenost k nastajanju krvnih strdkov, kar lahko vodi do srčnega infarkta ali možganske kapi. Na NIJZ dodajajo, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku vpliva na prezgodnjo umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, možganske kapi, bolezni dihal in pljučnega raka. Povezave so ugotovili tudi s presnovnimi boleznimi, kroničnimi degenerativnimi boleznimi osrednjega živčevja, ter z negativnimi vplivi na rodnost, nosečnost in novorojenčka. Onesnažen zrak z delci je dokazano rakotvoren.