V Ljubljani je v dvorani Zalog potekal premierni dogodek, ki je požarno varnost povezal z vprašanjem invalidnosti. Pod naslovom Ogenj, pogum in človečnost – skupaj za varnost vseh sta soorganizatorja, Gasilska zveza Ljubljana in Zveza Lions klubov Slovenije, na enem mestu povezala gasilce, strokovnjake za požarno varnost, zdravnike, predstavnike invalidskih organizacij, humanitarce in ljudi z lastno izkušnjo življenja z invalidnostjo. Dogodek so odprli predsednik Gasilske zveze Ljubljana Anže Bitenc, predsednik 1. Lions cone Ljubljana dr. Aleš Musar ter organizatorka dogodka in predsednica Komisije za članice Gasilske zveze Ljubljana Ema Lenarčič.
112
JE KLICNA ŠTEVILKA, ki rešuje življenja.
Posebno težo dogodku je dala osebna izkušnja prostovoljnega gasilca, ki je po poškodbi hrbtenjače ostal na invalidskem vozičku. Nino Batagelj je po poškodbi dolgo iskal svoje mesto v gasilstvu, saj je iz prvega napadalca na intervencijah na lepem postal nekdo, ki na dogodkih zaradi fizičnih omejitev ne zmore več pomagati.
A se ni predal, s svojo odločnostjo je ostal še kako aktiven član PGD Zgornja Šiška in našel svojo vlogo pri organizaciji in vodenju dogodkov, upravljanju društva, pomaga tudi gasilski mladini. Na podlagi svoje izkušnje je zato še toliko bolj prepričan, da je v slovenskem prostoru še veliko možnosti pri vključevanju oseb z invalidnostmi v gasilstvo, od česar bi lahko imele koristi tako gasilske kot tudi invalidske organizacije.
Predpisov še ni
Na osrednji okrogli mizi, ki jo je vodil prav Nino Batagelj, so se gasilci, predstavniki invalidskih organizacij, URI Soča, Lions klubov in strokovnjaki za dostopnost potem družno strinjali, da sta za napredek pri evakuaciji in reševanju oseb s posebnimi potrebami bistvena povezovanje ter sodelovanje različnih akterjev. Poklicna in prostovoljna gasilka Suzana Anžur je, denimo, poudarila, da ima prav vsak posameznik ob nesreči neprimerno večjo vlogo, kot si to mogoče misli: »Prvi na kraju je pogosto nekdo izmed nas, zato je ključno hitro sprožiti klic na 112. Prav znanje, vaje in pogovor v mirnem času pa so tisti, ki odločajo o poznejšem uspehu intervencije.«
Osemkrat hitrejši požari
Dr. Aleš Jug, predsednik Slovenskega združenja za požarno varnost in vodja Odseka za požarne raziskave in inovacije na Zavodu za gradbeništvo, je poudaril, da so danes požari zaradi sodobnih materialov približno osemkrat hitrejši kot nekoč. V praksi to pomeni pravilo 1–2–3: v prvi minuti po začetku požara dim in plini dosežejo javljalnik ali senzor, druga minuta je okviren razpoložljiv čas za varno evakuacijo, že v treh minutah pa pogosto pride do požarnega preskoka, požar je že polno razvit, možnosti za evakuacijo se lahko v celoti porušijo.
Varnostni inženir z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča Tomaž Omerzu je predstavil model celostno urejenega evakuacijskega načrta, ki so ga z večjo vajo testirali v aprilu: »Z več požarnimi sektorji, tremi stopnišči, evakuacijskimi blazinami in ustrezno usposobljenim osebjem,« je podčrtal. »Šele takšna organizacija bo omogočala dovolj hiter odziv v ustanovi, kjer je večina ljudi gibalno oviranih.«
Strokovnjak za dostopnost Žiga Janša pa je opozoril, da dostopnost brez načrtovane evakuacije ne bo dovolj: »Če namreč omogočimo vstop v stavbo, moramo zagotoviti tudi varen izhod ob izrednih razmerah. Evakuacijski stoli in evakuacijske blazine ter jasne oznake so zato namenjeni prav vsem, ki v kritičnem trenutku potrebujejo pomoč. Zaenkrat resda še ni predpisov, ki bi določevali, koliko in katere opreme objekti potrebujejo, pa čeprav ima po ocenah kar tretjina prebivalcev določene oviranosti zaradi invalidnosti, starosti ali poškodb.«
Čas je za rešitve
Podpredsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Barbara Slaček pa je dodala, da manjkajo predvsem nacionalne smernice ter enotna povezava med stroko in invalidskimi organizacijami. Tudi invalidi namreč premalo vedo o možnostih za evakuacijo v primeru nesreč. »Zato predlagam skupen posvet, na katerem bi lahko oblikovali rešitve in predloge za gibalno ovirane, slepe, gluhe, osebe z motnjami v duševnem razvoju ter starostnike.«
Brez barve, vonja in okusa
Vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana dr. Miran Brvar je predstavil podatke, ki jih v javnosti le redko slišimo: »V Sloveniji vsako leto zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom (CO) v požarih umre od 3 do 5 ljudi, skupno obravnavamo od 20 do 30 ljudi na leto; 25 odstotkov preživelih ima trajne posledice.« CO je namreč brez barve, vonja in okusa, hkrati pa blokira celično dihanje v možganih in srcu ter povzroča trajno škodo. Ker ga je težko zaznati in se ustrezno odzvati, bi morale biti gasilske enote opremljene s pulsnimi karboksioksimetri, s katerimi bi hitreje določili prizadete poškodovance in jim dali ustrezno prvo pomoč.
Čas je torej za sistemske rešitve ... Tem je ledino oral dogodek v Zalogu, odprl je doslej premalokrat obravnavno temo in na enem mestu mu je uspelo povezati tako požarno stroko, gasilske, invalidske ter humanitarne organizacije.
Izhodišča so zdaj jasna, posebno če se zavedamo, da se pri sodobnih požarih čas za evakuacijo vse bolj krajša, da so dimni plini ravno tako nevarni kot ogenj, da so osebe s posebnimi potrebami v takih razmerah še posebno ogrožene, njihovo reševanje pa je za gasilce še toliko večji izziv. Toda nekaj je na dlani: invalidi v celotni sliki niso zgolj nemočna skupina za reševanje, temveč lahko postanejo (z vključevanjem v gasilstvo, načrtovanjem evakuacij ter pri izobraževanju skupnosti, da so enakovreden člen v naši družbi) pomemben del rešitve.
Predsednik Gasilske zveze Ljubljana Anže Bitenc FOTO: Luka Kotnik
Dogodek je odprl predsednik 1. Lions cone Ljubljana dr. Aleš Musar. FOTO: Luka Kotnik
V Zalogu je potekal dogodek, ki je odprl pomembno vprašanje invalidnosti in požarne varnosti. FOTO: Luka Kotnik
Vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana dr. Miran Brvar ter Jani Möderndorfer (desno) iz Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik za tolmačenje gluhim in naglušnim FOTO: Luka Kotnik
