Niso specialci, so pa izobraženi in opremljeni

MARIBOR – »Vse je šlo po načrtu. Nadvse pozitivno je tudi, da smo se različne službe sil zaščite in reševanja znale sporazumeti v štabu, da smo koordinirali svoje enote in da smo uspešno izvedli, kar smo si zadali,« je po vaji železniške nesreče na mostu sredi Maribora razlagal Samo Robič, poveljnik Gasilske zveze Maribor. A na preizkušnji niso bili le reševalci, zbralo se je veliko radovednežev. »Prišli smo z otroki, da vidijo kako stvari delujejo,« nam je razlagal Simon Novak, ki je s seboj pripeljal svoja dva nadobudneža. V vsega dobri uri je 350 reševalcev poskrbelo za približno šest umrlih, 40 poškodovanih, pogasili so požar, ki je izbruhnil na potniškem vlaku, in zavarovali okolico, potem ko je iz cisterne tovornega vlaka iztekla nevarna snov.

Edinstveni poligon

Šlo je prvo tovrstno vajo po 11 letih, ko so vajo s trkom vlakov v podobnem obsegu izvedli nedaleč proč, na delu proge ob Magdalenskem parku. »Zadovoljen sem z vsemi, ki so sodelovali. V reševanju so pustili del sebe, del duše, in tako bi potekalo tudi ob resnični nesreči,« je po vaji dejal Anton Javornik, odgovoren za zaščito, reševanje in varnost pri Slovenskih železnicah, od koder je tudi prišla pobuda za izvedbo reševalne vaje. Hkrati pa je poudaril še, da so tovrstne vaje nujno potrebne, saj se sicer pridobljeno znanje lahko hitro pozabi. Sodelujoči so si bili enotni, da ima Maribor edinstven poligon za izvedbo vaj sredi mesta, v tako imenovanem trikotniku železniških prog. »Verjetno v Evropi česa podobnega ni. Zato je prav, da smo izkoristili priložnost, hkrati pa nismo naredili nobene škode Slovenskim železnicam, kajti v tem časovnem obdobju na tem tiru ni bilo nobenega vlaka,« je še dodal Javornik in izrazil veselje, da v vaji ni bilo poškodovanih.

Zadovoljen z izpeljano vajo, ki je sicer ohromila del mestnega jedra v nedeljskem dopoldnevu, je bil tudi mariborski župan Andrej Fištravec: »Pri srcu nam je bilo toplo, ko smo vas gledali. Imamo občutek, da smo varni, tudi ko se dogaja nekaj slabega. To je občutek, brez katerega človek ne more živeti. Kar delate, ni samoumevno.« Prvi mož mesta ob Dravi se je zbranim reševalcem, gasilcem, policistom in vojakom po vaji kar nekoliko polaskal, zatem pa potegnil še zgodbico iz svojega repertoarja o tem, kako dobro so naši reševalci opremljeni in pripravljeni. Namreč, ko je Maribor ob poplavah v Kraljevu v Srbijo na pomoč poslal prostovoljce, se mu je tamkajšnji župan zahvalil, da so iz Maribora poslali specialce: »Razložil sem jim, da niso specialci, ampak samo prostovoljci, ki so dobro opremljeni in predvsem dobro izobraženi.«