Niso vsi debeli, tečni in plešasti

»Leta 2018 sem začel postajati bolj prepoznaven na družbenih omrežjih. Za Založbo Družina in portal Aleteia sem začel objavljati vloge, saj so me ves čas prosili. Gledal sem vloge, ki so jih objavljali prej, in videl, da jih gleda približno 400 ali 500 ljudi na YouTubu. Rekel sem si: »Okej, za teh 500 ogledov se pa ne bom kaj dosti sekiral.« Vzel sem mobilni telefon in posnel vlog z naslovom Ali so res vsi duhovniki debeli, tečni in plešasti,« je župnik Martin Golob nagovoril mlade na delavnici Več kot lajki.

Bil je eden od 30 predavateljev v cistercijanskem samostanu v Stični, kjer se je na 45. festivalu Stična mladih zbralo 5600 mladih iz vse Slovenije, med njimi tudi več kot 200 prostovoljcev. Letošnje srečanje je potekalo pod geslom Vžgi srce. »Ni me bilo strah izpostaviti, da sem duhovnik. To pa nikoli. Nikoli me ni bilo sram, da sem veren. Ampak tisti vlog je potem čez noč postal viralen. Ogromno ljudi ga je gledalo. Mislim, da ima še danes okoli 80.000 ogledov ali še več. Prišlo je ogromno različnih mnenj, ogromno komentarjev, povsod so me citirali. Malo sem se sekiral: O moj Bog, kaj sem zdaj naredil? Kaj sem zdaj rekel?« se je Martin še enkrat ozrl na svojo izkušnjo, mladim pa jasno povedal, zakaj je tako aktiven na družbenih omrežjih.

»Ne uporabljam jih zato, da bi tam govoril o sebi ali da bi sebe hotel na neki način objavljati oziroma izpostavljati. Želim predvsem oznanjati neko vsebino ali pa ljudi kdaj razveseliti s kakšnim smehom. Cilj mojega dela na družbenih omrežjih je pravzaprav ta, da Božja beseda, misel o Bogu, misel o duhovništvu ali misel o življenju pride do vas oziroma na vaš telefon,« je dodal Golob, ki mu je po predavanju v roke segel tudi novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje.

Trojica iz Grosuplja, Neja je prišla prvič.

Oporna točka

»Tukaj sem bil že večkrat, že na zgodnjih srečanjih v Stični. Kar mi je ostalo v spominu in kar je po mojem pomembno tudi danes, je predvsem druženje. Skupaj smo bili že na poti, na vlaku. Peš smo hodili od železniške postaje. Pomembno je, da se srečamo, da drug drugega podpremo, da smo skupaj,« se je svoje mladosti spomnil dr. Saje, ki je minulo soboto z murskosoboškim škofom dr. Janezom Kozincem odgovarjal za vprašanja mladih na eni od delavnic. »Zakaj je raziskava pokazala, da je vera postala spet bolj zanimiva in da se več mladih odloča za bolj dejavno življenje po veri ter bolj radikalno vero? Mislim, da zato, ker smo priča razvrednotenju trdnih vrednot. Danes je vse nekako relativno. Vse je stvar občutkov, kaj komu paše, kaj se komu zdi. Mladi pa čutijo, da potrebujejo neko oporno točko, nekaj trdnega, nekaj, k čemur se lahko vračajo. In vera zagotovo to je,« je dodal dr. Saje, ki verjame, da bodo prišli časi, ko bo tudi več duhovnikov.

Številni so soboto preživeli v Stični. »Ko vidimo toliko ljudi v Stični, je jasno, da je Cerkev živa. To je prihodnost Cerkve. Letošnja tema je bila Vžgi srce, tudi mi smo to naredili in smo šli z Madagaskarja v misijon v Slovenijo,« je v imenu četverice bogoslovcev za Slovenske novice povedal Anthony, ki že tri leta in pol biva v Sloveniji, so člani Misijonske družbe – lazaristov in študirajo na Teološki fakulteti v Ljubljani. »Šesto leto smo tu, vsako leto gremo, ker je fajn, pa tudi naš župnik Martin Golob nas je spodbudil,« je povedala Lara iz Grosuplja, družbo sta ji delali Eva in Neja. »Pridemo vsako leto, ker je vedno dober vajb,« je dodala Eva. Neja pa je priznala, da je prišla na vabilo prvih dveh letos prvič. »Veliko mladih se nas je zbralo, to je lepa priložnost za druženje,« ni obžalovala, da je prišla.

Druženja ni manjkalo.

Festival je mlade vabil, da presežejo površne podobe ljubezni in se odprejo zgledu Kristusove darovanjske ljubezni. Vsebina srečanja se je opirala na svetopisemski odlomek iz Prvega Janezovega pisma, ki govori o tem, da ljubezen izvira iz Boga in da nas je on prvi vzljubil. Ob plamenu Njegove ljubezni se lahko vžge tudi naše srce in gori za druge. »Jezus nam želi dati smer, da bi svoje moči, čas in talente živeli na način ljubezni. In nikoli sami – ampak vedno vsaj skupaj z njim,« je med sveto mašo v pridigi mlade nagovoril murskosoboški škof msgr. dr. Janez Kozinc. Sledilo je popoldansko festivalsko dogajanje, mladi so izbirali med številnimi delavnicami, spremljali dogajanje na malem odru in športni turnir ter se srečali z različnimi organizacijami. V cerkvi so popoldne potekali adoracija, sveta spoved, rožni venec in taizéjska molitev.

Srečanje sta letos obogatila tudi dva gosta iz tujine. Ameriški dominikanec p. Gregory Pine je spregovoril o moči in namenu naših besed ter o tem, kako lahko govor postane orodje resnice, prijateljstva in ljubezni, Luka Klarica, hrvaški duhovnik in nekdanji košarkar, pa je z mladimi delil svojo življenjsko zgodbo ter spregovoril o poti od košarkarskih igrišč, kjer je igral tudi na visoki ravni, do globljega srečanja z Bogom in odločitve za duhovniški poklic. Festivalski dan se je zaključil z večernim koncertom skupin Rapha Worship in Zoé.

Stična je bila Slovenija v malem.

Tri kreposti

»Zame je Stična prostor, kjer se mladi lahko srečamo. Drug z drugim, predvsem pa z Gospodom. To je prostor, kjer je mlad človek, ki mogoče celo leto vero živi sam v svoji sobi, tukaj soočen s spoznanjem, da v tem ni sam. Tukaj nas je 5000 zbranih tudi z namenom, da ljubimo Kristusa, da smo njegovi. In to je tako lepo sporočilo, ki opogumlja vsakega, da potem to nadaljuje tudi po Stični in vse leto,« je vtise strnil koordinator Stične mladih Klemen Kraševec, zadovoljen z veliko udeležbo mladih. Posebej je poudaril vlogo več kot 200 prostovoljcev, ki skupaj soustvarjajo festival Mladi za mlade. Prav koordinacija tako velike skupine prostovoljcev je po njegovih besedah eden največjih organizacijskih izzivov, saj mnogi med njimi šele pridobivajo prve resnejše delovne izkušnje.

Kraševec Stično mladih kot koordinator vodi drugo leto, prej pa je bil tudi sam prostovoljec, zato festival dobro pozna z različnih zornih kotov. To mu pomaga pri delu z mladimi prostovoljci, pri katerem se mu zdi pomembno, da se počutijo slišane in da imajo občutek, da festival soustvarjajo. »Ko smo vse skupaj ustvarjali, smo sledili nekemu strateškemu načrtu, da obdelamo tri božje oziroma teološke kreposti: vero, upanje in ljubezen. Vsaki od teh kreposti smo posvetili eno leto in zdaj smo na koncu tega triletnega cikla. Letos je na vrsto prišla božja ljubezen, ki se je izlila do nas,« je svoje vtise strnil Janez Meglen, duhovni spremljevalec festivala.