Nissan X-trail: Visoko povprečje brez presežkov

Stari x-trail se je zdel kot garderobna omara na štirih kolesih. To ni bil ne lep ne pretirano uspešen avtomobil, s katerim si v urbanem okolju deloval precej čudno. Če je bila njegova formula sprejemljiva pred desetletjem, jo je nato dokončno povozil čas. X-trail je bil kot dinozaver na robu ledene dobe. Mlajši, lepši in manj oglati tekmeci so ga prehitevali po vseh plateh, vključno z manjšim qashqaijem, ki se zdi z današnjega zornega kota kot manjši brat bolj klenega in v danem primeru s kar 19-palčnimi platišči opremljenega x-traila, ta naj bi v osnovi povzemal oblikovne poteze po juku, muranu in patrolu.

Plagiat s prostorsko nadgradnjo

Podobno velja za notranjost, kjer bi lahko japonski oblikovalci pokazali več kreativnosti. Tu ni prostora za butik s premijskim priokusom. Presežki pri materialu in obliki ostajajo ob poplavi temne plastike pobožna želja. Več imenitnosti ponuja nissan le s prostorom in sedežnim udobjem. To je velik avtomobil, z zajetno odmerjenimi merami na zadnji klopi in precej plastičnim, a zato velikanskim in že v osnovi 550-litrskim prtljažnikom z možnostjo nadgradnje z dodatnima sedežema. Z veliko začetnico se piše o varnosti, kjer velja omeniti priročen videonadzor s 360-stopinskim prikazom okolice na sicer precej zrnatem zaslonu. Nissan z vrha opremske ponudbe prepoznava še prometne znake, opozarja na nenamerno menjavo voznega pasu in preprečuje čelni nalet. Pa še samodejno vklaplja in izklaplja dolge luči, a zasenčena žarometa svetita precej medlo. Med serijsko opremo velja omeniti še električno odpiranje prtljažnih vrat in inteligentni ključ.

Pogonski mlinček

Vse prej kot raznolika je pogonska ponudba. Izbire ni! Na voljo je le 1,6-litrski dizel z ročnim 6-stopenjskim menjalnikom in umirjeno karizmo. Štirivaljnik deluje solidno, a mu glede na zajetno maso avtomobila manjka nekaj prožnosti v območju do 2000 vrtljajev. V manjših renaultih in nissanih je ta dizel odločnejši in ponekod tišji. Dizelskega izvora ni mogoče spregledati. Da je x-trail po novem predvsem urbanist, dokazuje teren. Teoretični potencial, ki ga dokazujeta 21-centimetrska oddaljenost od tal in štirikolesni pogon s sredinsko zaporo za polovično delitev moči med obema premama, obljublja marsikaj. Le nekaj motorne prožnosti, s katero bi bolj gosposko zlezel čez kakšno večjo blatno lužo ali vzpetino, zmanjka.

Sicer pa, mar ni to predvsem asfaltnim izzivom namenjen športni terenec? Verjetno res. Tam se nissan vede spodobno, precej udobno in na daljših razdaljah nenaporno. Malce vprašljiv zna biti le pogon pri izbiri najvarčnejše opcije s prenosom moči na prednji kolesi. Zajetna masa in visoko težišče zaradi oprijema nista najboljše izhodišče za prednji pogon oziroma izbiro tovrstne izvedbe. Odločitev za samodejni štirikolesni pogon, ko motor po potrebi žene še zadnji kolesi, je zaradi lege in voznosti boljša. Tovrstni x-trail se pelje na splošno bolj suvereno in v slabših vremenskih razmerah predvidljivo. In kaj pravijo številke? Presežkov ni! Do stotice potegneš v 11 sekundah, največ hitrosti je za 186 kilometrov na uro, povprečna poraba se vrti od šestih litrov navzgor in se večinoma ustali malce nad sedmimi. Ob tem težko onemi dirkač ali ekolog, je pa pogonska enačba pod črto korektna za nezahtevnega in družinsko naravnanega uporabnika.

X-trail ne ponuja revolucije. Za kaj temu podobnega je oblikovno preveč anonimen in tehnično povprečen. Pri nissanu gre predvsem za skupek spodobno visokega povprečja in se ne gre pritoževati nad pomanjkanjem prostora ali družinskih talentov. Rahlo vprašljiv zna biti za bolj dinamične duše le motor, saj 1,6-litrskemu stroju manjka nekaj športne genetike.