V časih, ko nekateri manjši nogometni klubi po Sloveniji zapirajo svoja vrata zaradi pomanjkanja otrok, zahtevnega gmotnega položaja, skromne infrastrukture, odsotnosti srčnih prostovoljcev in sponzorjev, je prav zanimivo spoznati klub z drugačno usodo. Domuje med reko Krko in Gorjanci. V zadnjih štirih letih, ko ga s sodelavci vodi predsednik Tomaž Strgar, je Nogometni klub Šentjernej doživel razcvet. Nogometni navdušenci so se prvič resneje organizirali leta 1973, klub, kot ga poznamo danes, pa so ustanovili šele leta 1998. V deželi šentjernejskega petelina in cvička niso gojili pretiranih ambicij, so pa želeli omogočiti mladim, da se preizkusijo tudi v tej igri. Nov list v zgodovini mladega kluba so obrnili leta 2022 z novim predsednikom. Tomaž Strgar s kolegi iz upravnega odbora je začrtal nove smernice razvoja kolektiva.
Strgar prihaja iz Koroške, nogometu se je zapisal v NK Ojstrica iz Dravograda. Ko je začel šolanje na ljubljanski vojaški gimnaziji, je sledila tudi nogometna selitev mladega in obetavnega vratarja. »Naš profesor telovadbe je bil trener v NK Medvode in nas je nekaj dijakov povabil, da igramo za ta klub,« pojasni prvi mož šentjernejskega nogometa.

Tomaž Strgar je v Šentjerneju povezal nogometne duše in v štirih letih močno okrepil klub. Foto: Rok Tamše
Z izbiro študija na vojaški akademiji ga je pot vodila v Beograd. »Tam dve leti nisem našel prave priložnosti, da bi treniral in igral na višji ravni, zato sem zastopal klub vojaške akademije. Na srečo smo imeli zanimive prijateljske tekme z beograjskimi klubi, tudi z največjima, Crveno zvezdo in Partizanom. Drugi del študija na vojaški akademiji sem nadaljeval v Kruševcu, smer radiološko-kemijska biološka obramba, in tam sem se takoj vključil. In ker je bilo pač poleg učenja in vsega dovolj časa, sem branil za nogometni klub 14. oktober v regionalni ligi. Dve leti sem igral tudi ragbi in enkrat celo nastopil za študentsko reprezentanco Jugoslavije.«
Po vrnitvi v Slovenijo leta 1984 se je vključil v NK Vipava, saj je služboval v tamkajšnji vojašnici. Sledila je selitev v Črnomelj, kjer je bil pet let čuvaj mreže Bele krajine. Po igralski karieri je pridobil tudi trenersko licenco in začel nabirati nova znanja in izkušnje v NK Faktor (današnji Interblock) v Črnučah. »Največ trenerskega nogometnega znanja mi je posredoval Matjaž Jakopič,« poudarja Strgar.

V kraju med reko Krko in Gorjanci so posebno ponosni tudi na nogometašice. Foto: NK Šentjernej
Od polkovnika do predsednika
Podobno kot nogometna se je nadgrajevala tudi njegova poklicna kariera. Pot ga je zanesla na Dunaj, kjer je bil predstavnik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Pozneje je deloval še kot obrambni ataše Republike Slovenije v Moskvi. Ko se je odločil, da zapusti uniformirano okolje in se preizkusi še v gospodarstvu, je sprejel povabilo iz Šentjerneja, kamor se je upokojeni polkovnik Slovenske vojske tudi preselil.
Očitno mu ni bilo dovolj, da se je na nogometnem področju redno udeleževal veteranskih tekem in turnirjev ter postal vodja dobrodelnega projekta Humane zvezdice – Art Football team Slovenija, ki združuje estradnike, nogometaše, športnike in druge znane osebnosti. Zato je leta 2022 sprejel novo nalogo kot predsednik NK Šentjernej.

»V zadnjih dveh letih smo občini plačali več denarja, kot pa smo ga prejeli iz občinskega proračuna. Po tem smo verjetno edinstveni v Sloveniji,« potoži upokojeni polkovnik Slovenske vojske Strgar. Foto: Osebni arhiv
Nismo tekmovalni klub, smo razvojni klub. Vsakemu, ki pokaže več, omogočimo pot naprej.

Letos so za zgodovinski uspeh kluba poskrbeli mladinci, ki so bili daleč najboljši v ligi MNZ Ljubljana. Foto: NK Šentjernej
»Ko sem prišel, je bilo v klubu okoli 40 otrok. Imeli smo dve tekmovalni ekipi in igrišče, ki res ni bilo v najboljšem stanju. Ampak tisti travnik nam je omogočal vadbo in igranje tekem za dve starostni kategoriji otrok. V relativno kratkem času smo prišli na številko 150, največ smo imeli že 180 mladih nogometašev. Že prvo leto smo ustanovili tudi člansko ekipo, ki uspešno nastopa v peti ligi v okviru Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. To je povsem realno in dovolj za Šentjernej. V začetku smo imeli izredno veliko podporo občine, ki nam je leta 2023 zagotovila novo igrišče z umetno travo, postavili so tribuno s 380 sedeži in namestili razsvetljavo. Podprli so nas tudi pri Nogometni zvezi Slovenije in Fundaciji za šport, toda za glavnino je poskrbela občina. Vse to je omogočilo hitrejši razvoj mladih selekcij,« ponosno našteva Strgar in poudarja: »Nismo tekmovalni klub, smo razvojni klub. Vsakemu, ki pokaže več, omogočimo pot naprej.«
Tudi dekleta
Za zdaj so še brez lastnih klubskih prostorov, slačilnice imajo v zabojnikih, na boljše razmere računajo z odprtjem nove športne dvorane tik ob nogometnem stadionu, ki so se ga razveselili pred dnevi. V spodbudnem okolju, dobrem ozračju in predanem delu so že obrodili prvi sadovi. Danes se pohvalijo z ekipami v devetih starostnih kategorijah, manjka zgolj moštvo kadetov (igralci do 17 let), ponosni so na zasedbo deklic do 17 let. Vrhunec v klubski zgodovini so dočakali v zadnji sezoni, v kateri je mladinska ekipa osvojila naslov prvaka v ligi MNZ Ljubljana.

Mladih nogometašev kar mrgoli, prišli so že do številke 180!
»To je za Šentjernej vsekakor zgodovinski športni uspeh. Resda se fantom potem v kvalifikacijah ni uspelo uvrstiti v drugo slovensko ligo, a so vseeno ohranili motivacijo za uspešne igre v prihodnji sezoni in potem naprej v članski konkurenci,« pove prvi mož nogometne družine iz Šentjerneja. Na prvi pogled se zdi, da klub doživlja pravljični razvoj, a vse le ni idilično.

Članska vrsta uspešno nastopa v peti ligi v okviru Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Foto: NK Šentjernej
Trenutno je največji izziv sodelovanje z občino. »Po začetni evforiji in veliki podpori občine smo leta 2024 v klubu doživeli velik šok. Občina nam je začela zaračunavati igrišče. Kljub moledovanju in številnim sestankom je pri tem ostalo še do danes. Tako smo v položaju, ko smo v zadnjih dveh letih občini plačali več denarja, kot smo ga prejeli iz občinskega proračuna. Po tem smo verjetno edinstveni v Sloveniji. Za uporabo igrišča in telovadnice smo tako plačali 7000 evrov več, kot smo prejeli iz občinske malhe. Vse, kar smo dosegli, je to, da nam občina po novem polovično zaračunava uporabo igrišča na tekmah. Ampak to po našem mnenju ni dovolj, saj smo še vedno v minusu. Naše glavno vodilo je, da otrokom omogočimo optimalne razmere za igranje nogometa. Zavzemamo se za zdrav razvoj otrok, da uživajo v igri, da imajo pri nas varno in spodbudno okolje. In seveda jim želimo po tekmah dati vsaj sendvič in plastenko vode, kar pa si zdaj težko privoščimo,« razočarano razlaga Tomaž Strgar, a zagotavlja, da delovna vnema in nogometna strast v NK Šentjernej nista ugasnili.