RAZKRIŽJE – Prvi mož NLB Janko Medja je pred meseci ob umiku bankomata v našem parlamentu poslancu odgovoril, naj se sprehodi nekaj deset metrov po Ljubljani. Le kaj bi zdaj šef naše največje banke povedal prebivalcem Negove, Razkrižja, Tišine in še nekaterih drugih pomurskih krajev, ki bi se morali odtlej do prvega naslednjega bankomata sprehoditi več kot 10 kilometrov? V omenjenih krajih imajo namreč le po enega, pa še te jim bodo bržčas kmalu umaknili ...
Predsednik, odstopi!
V tej luči je za mnoge največji absurd prav nedavni dopis vodstva NLB. Lokalnim skupnostim hočejo zaračunati uporabnino bankomatov, in sicer od 2000 evrov na leto v občini Tišina, do kar 6000 evrov v Negovi! Nekje vmes je Razkrižje, tik ob hrvaški meji, kjer NLB zahteva 5000 evrov, če želijo, da bi krajani še naprej imeli bankomat. Prav Razkrižane in njihovega župana Stanka Ivanušiča je zahteva NLB še posebno razburila. »Veste, za ljudi ob slovensko-hrvaški meji obstoj edinega bankomata v občini sploh ni nepomembna malenkost, zato prosimo za razumevanje vse tiste, ki živijo v večjih mestih in jim je obstoj bankomatov za vsakim vogalom samoumeven. Javnost zato pozivamo, naj nas podpre pri prizadevanjih proti takšnim izumom ustanov v državni lasti, ki smo jih pomagali dokapitalizirati vsi davkoplačevalci!« je ostro razpredal župan Ivanušič, ki v soglasju s tamkajšnjim občinskim svetom poziva predsednika uprave NLB Janka Medjo in direktorico poslovne mreže te banke Tanjo Ahlin k nepreklicnemu odstopu.
NLB brez stroškov
Poseben dopis, ki ga je naslovil na vodstvo NLB in prvega nadzornika v odstopu Franceta Arharja, je Ivanušič posredoval še slovenski vladi, svetu Pomurske razvojne regije, Združenju občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, pomurskim poslancem in, kot je zapisal, »vsem ljudem v Republiki Sloveniji, ki imajo čut za enakopravnost vseh delov naše domovine«. S pismi podpore je že zasut. A ne iz NLB.
Tudi vodstva številnih drugih slovenskih občin obsojajo takšno ravnanje vodstva NLB, Ivanušiča pa je dodatno vznemiril podatek, da NLB od tišinske občine za uporabnino in s tem obstoj tamkajšnjega bankomata zahteva 2000 evrov!
V razkriški občini je edini bankomat v zgradbi Boštjana Slaviča na Šafarskem, do najbližje banke ali naslednjega bankomata pa je več kot deset kilometrov. Ivanušič je postregel s podatkom, da banka lastniku zgradbe, v kateri je bankomat, za namestitev ni plačala popolnoma nič, ne plačuje niti nobene najemnine, tudi električno energijo, na katero je priključena naprava, plačuje lastnik lokala. Edini strošek za NLB, ki ga je imela s tem bankomatom, je po Ivanušičevih besedah čiščenje stekla na monitorju bankomata vsakih nekaj let?! Ob vsem tem so ga, kot poroča župan, včasih tudi po ves teden, zlasti za praznike, pozabili napolniti z denarjem.
K drugi banki
Vlada RS jim je medtem sporočila, »da se vlada v načrte sanacije največje državne banke ne sme vmešavati«. Župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak pa je Ivanušiču napisal, da se podobne stvari dogajajo prav v vseh manjših občinah, »ki nas kot skoraj vse državne institucije, kot so banke, pošta in celo državni uradniki, zaradi svojih nerazumnih in pogosto politično motiviranih odločitev vse bolj potiskajo ob rob«.
Ivanušiča podpira tudi poslanec DZ iz Pomurja Jožef Horvat, ki pravi, da sicer razume logiko racionalizacije, a v poslabševanje servisa državljanov v tem delu Slovenije ne privoli. Po njegovem je ukrep NLB nekorekten. Pomurski poslanci so predsedniku uprave Janku Medji pisali tudi zaradi zapiranja poslovalnice v Turnišču. Dobili so le kratek odgovor, da banka od svoje namere ne odstopa.
Absurdno ponudbo za sofinanciranje stroškov je v teh dneh prejela tudi prekmurska občina Tišina. Uporabnina za njihov bankomat bi bila 2000 evrov na leto (brez DDV), pravi župan Franc Horvat. Protestiral sicer ne bo, bo pa občina svoj račun pri NLB zaprla in ga odprla pri kateri drugi banki. Pri tisti, pravi Horvat, ki bo v Tišini postavila svoj bankomat. Če bi tega umaknili, bi se morali prebivalci Tišine po denar voziti v več kot pet kilometrov oddaljene Radence ali na še bolj oddaljeno črpalko v Murski Soboti.
Še huje je v Negovi, kjer bi krajani do najbližjega naslednjega bankomata morali potovati v Benedikt, Gornjo Radgono ali Sveti Jurij ob Ščavnici, torej več 10 kilometrov. Če pa bodo plačali 6000 evrov uporabnine na leto, bo bankomat ostal, čeprav NLB tudi tam ne plačuje nobene najemnine ali stroškov elektrike in varovanja. Vse je namreč v domeni podjetja Fehr Cvetke Kocbek.
Radgonski župan Anton Kampuš podpira kolega iz Razkrižja in trdi, da morajo bankomati v takšnih krajih obstati brez kakršnegakoli plačila.
Res dober gospodar?
S tem pa se seveda ne strinjajo v NLB, kjer so prepričani, da je to sestavni del njihove sanacije. Trdijo, da so poskušali najti neko srednjo pot, obžalujejo pa, da občine tega nočejo sprejeti. Pri NLB opozarjajo, da je denimo bankomat v Razkrižju eden tistih, na katerem je število transakcij manjše od 30 odstotkov povprečnega števila transakcij mreže NLB. Prav zaradi nerentabilnosti oziroma zaradi prevelikih stroškov NLB umika 70 bankomatov, a tam, pravijo, kjer so ljudje z argumenti podprli željo o ohranitvi bankomata, so jih pripravljeni pustiti: »V banki se pomembnosti bančnega avtomata še kako zavedamo. A moramo delovati kot dober gospodar in zato zagotavljati vsaj pokrivanje stroškov, povezanih z delovanjem bančnega avtomata. Vsem, ki so se pritožili, smo zato poslali ponudbo za delno sofinanciranje stroškov, saj moramo odstraniti tiste bankomate, ki so nerentabilni in imajo podpovprečno število opravljenih transakcij,« je sporočila direktorica poslovne mreže NLB Tanja Ahlin, ki je občini Razkrižje določila ceno 5000 evrov plačila letne uporabnine. S tem bi občina prevzela, kot navaja Ahlinova, le delno financiranje stroškov, ki nastajajo z delovanjem avtomata. Mimogrede: NLB ima trenutno po Sloveniji 630 bankomatov.
