Nova anketa napoveduje sedmim strankam uvrstitev v parlament, glede sestave vlade pa problem

Rezultati javnomnenjske ankete, ki jo je za RTV Slovenija opravil Inštitut Mediana, razkrivajo sliko globoko razdeljene Slovenije. Čeprav se zdi, da sta prvi dve mesti na prihodnjih državnozborskih volitvah že oddani, se v ozadju bije bitka za vsako desetinko odstotka, ki bi lahko določila, kdo bo sestavil naslednjo vlado. Trenutna projekcija kaže, da ne levemu ne desnemu polu ne bo lahko sestaviti vlade.

Svoboda v lovu na SDS

Vodilni stranki sta v Medianinem merjenju v zadnjem mesecu utrdili svoja položaja, kar kaže na močno polarizacijo volilnega telesa. SDS ostaja na prvem mestu s 23,9 % glasov (februarja 21,6 %), je pa velik skok uspel Gibanju Svoboda, ki se je z dvigom za skoraj štiri odstotne točke v primerjavi s prejšnjim merjenjem povzpelo na 20,1 %.

Parlamentarni prag: Kdo bo preživel?

Za vstop v državni zbor se bije neusmiljen boj. Podatki Mediane kažejo, da si je več strank po številu glasov relativno blizu. Stranka SD bi prejela 6,6 % glasov (kar je za pol odstotne točke manj kot februarja), skupna lista Nove Slovenije, SLS-a in Fokusa bi dobila 6,1 % (februarja 7,8 %), Levica in Vesna bi dobili 6,0 % (februarja 5,4 %), Demokrati Anžeta Logarja pa tako kot ob prejšnjem merjenju 5,7 %. Resni.ca s 4,2 % (februarja 4,0 %) in Pirati s 3,3 % (februarja 4,0 %) hodita po robu. Medtem ko bi prvi po projekciji mandatov prišli v parlament, bi drugi ostali tik pod pragom. Ostali bi sodeč po novi anketi dobili manj kot dva odstotka glasov.

Če se gleda samo opredeljene volivce (tiste, ki bodo zagotovo šli na volitve in vedo, koga bodo volili) je razlika med SDS in Svobodo večja. SDS bi podprlo 31,2 % vprašanih, Gibanje Svoboda pa 25,1 %. A trendi kažejo, da se bo bitka za relativno zmago bila do zadnje minute. Ob upoštevanju samo opredeljenih volivcev je na tretjem mestu lista Levice in Vesne z 8,4 % glasov. Sledijo Demokrati Anžeta Logarja s 7,5 %, Nova Slovenija, SLS in Fokus Marka Lotriča s 7,0 %, SD s 6,5 % in Resni.ca s 4,7 %. V parlament bi se uvrstilo sedem strank. 8,8 % vprašanih še ne ve, koga bi volili, 5,1 % vprašanih pa ne bi volilo nobene stranke.

Brez jasne večine: Iskanje magične številke 46

Najbolj skrb vzbujajoč podatek za stratege obeh polov je projekcija koalicij. Noben tabor trenutno nima zagotovljenih 46 glasov za mirno vladanje. Desna sredina s SDS, Demokrati Anžeta Logarja in NSi+SLS+Fokus bi imela skupaj 45 mandatov. Trenutna koalicija, v kateri so Gibanje Svoboda, Levica+Vesna in SD, pa bi dobila 39 mandatov. V takšni situaciji postanejo »majhni« igralci ključni. Stranka Resni.ca s svojimi štirimi predvidenimi mandati trenutno drži ključe do stabilne vlade. Kaže, da bodo povolilna pogajanja izredno naporna.

Paradoks priljubljenosti: Največ si jih želi novih poti

Čeprav ankete favorizirajo uveljavljene stranke, si največ, 29,5 % vprašanih, želi vlado, ki je ne bi vodil ne Janez Janša ne Robert Golob. Desnosredinsko koalicijo pod vodstvom Janše si želi 25,5 % vprašanih, levosredinsko pod vodstvom Goloba pa 23,9 %.

Na lestvici priljubljenosti politikov na vrhu kraljujeta predsednica Nataša Pirc Musar (ocena 3,22) in Matjaž Han (2,93). Sledijo jima Urška Klakočar Zupančič (2,74), Anže Logar (2,66) in Tanja Fajon (2,64). Tik za prvo peterico, na šesto mesto se je uvrstil Golob (2,60), Janša pa je pristal na 11. mestu (2,54).