Nova hiša, novo upanje: solidarnost številnih, tudi bralcev Novic Skokovim vrnila dom in topel božič (FOTO)

»Presrečni smo, kaj naj rečem drugega. Lani v tem času smo bili zelo zelo žalostni, namesto v hiši, smo bili za praznike v treh različnih kontejnerjih, ki sta nam jih zagotovila Občina Šentjur in Rdeči križ. A letos naša nova hiša, zgrajena s pomočjo velike solidarnosti ljudi, že stoji in pred dobrim tednom smo v njej prvič prespali. In letošnji božič in novo leto bomo spet pričakali na toplem in na svojem,« nam je zaupala presrečna Simona Skok, mama štirih otrok, ki si bo minulo leto zapomnila po tem, da je nenehno pogledovala proti hiši, ki je zrasla na mestu, kjer jim je oktobra lani pogorela stara. Požar je izbruhnil v kurilnici, kjer so imeli Skokovi peč na drva. Tisti večer vrata peči naj ne bi dovolj tesnila, zato je iz peči ušla iskra, preskočila na lesen strop in zanetila požar,« nam je ob obisku v Zagaju pri Ponikvi oktobra lani trenutke groze opisala Simona, ki jo domačini poznajo tudi po dekliškem priimku Drnovšček, k njej pa se je iz Savinjske doline v 200 let staro hišo priženil Cvetko Skok.

Lani tak čas, po požaru Foto: Mojca Marot

V novi hiši imajo vsak svojo sobo otroci: najstarejša hči Valerija, študentka zadnjega letnika Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, mlajši Anita, študentka Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, in Kristina, dijakinja Šolskega centra Šentjur, ter najmlajši Kristjan, dijak srednje šole za logistiko in storitvene dejavnosti v Celju, ki si želi postati avtoserviser. Starši imajo svojo spalnico, a vsi se najraje zadržujejo v dnevni sobi ter kuhinji, v kateri je tudi krušna peč, iz katere je te dni že zadišalo po kruhu in drugih dobrotah. Jelke Skokovi še niso postavili, to bodo storili, kot veleva stara tradicija, na predvečer božiča. Vsa dela pa še niso končana. »Manjka fasada in upamo, da jo bomo naredili spomladi, ko bo spet lepše vreme,« povedo Skokovi.

Pred novo hišo Foto: Mojca Marot

Globoko hvaležni

Po požaru so družini takoj ponudili roko najbližji sosedje, sorodniki, prijatelji in še številni drugi ljudje. Med njimi so bili tudi bralci Slovenskih novic, ki so prispevali v sklad Ivana Krambergerja. »Zelo smo hvaležni vsem, za vsak evro. Še posebej hvala domačim gasilcem iz Ponikve in drugih okoliških društev, ki so prvi priskočili na pomoč. »Oni so rešili objekte v neposredni bližini hiše, tudi hlev, v katerem imamo trenutno 45 glav živine, od tega 20 molznic in 25 telic. Redimo tudi pujske, še vedno je z nami tudi naš pes Medo,« našteva Simona Skok. Doda, da se posebej zahvaljuje tudi županu Šentjurja Marku Diaciju, civilni zaščiti, direktorici občinske uprave Šentjur Mateji Berglez, sekretarki Rdečega križa Andreji Tisel in predsednici krajevne organizacije RK Tatjani Lesnika, Zvezi prijateljev mladine Šentjur in Albini Karmuzel, Krajevni skupnosti Ponikva in Zlatku Zevniku ter številnim podjetnikom in obrtnikom za materialno pomoč ali storitve.

Simona je presrečna v svoji kuhinji. Foto: osebni arhiv

»Hvala tudi organizatorjem dobrodelnega koncerta, šolam in medijem, vsi so zaslužni, da danes sedimo za mizo v novi hiši,« so čustveni Skokovi, ki so jim veliko pomenili vsak stisk roke, objem in topla beseda. Prve štiri noči po požaru so Skokovi našli zatočišče pri sosedih Lopanovih in Lavbičevih, ki so jim tudi kuhali in ponudili vso drugo podporo. 

Kristina, Kristjan, Simona, Cvetko in Valerija so pred dobrim tednom prvič prespali v novi hiši. FOTO: Mojca Marot